Emisije v letalskem in ladijskem prometu v središču pozornosti

Letošnje poročilo TERM je proučevalo vplive letalskega in ladijskega prometa. Zakaj sta bila izbrana prav ta dva sektorja?

Za vključitev letalskega in ladijskega sektorja v poročilo TERM smo se odločili zato, da bi izpostavili najpogostejše težave, ki jih sektorja povzročata v smislu emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka. Letalske dejavnosti, kamor ne spadajo samo poleti temveč tudi dejavnosti letališč, povzročajo vrsto negativnih obremenitev okolja, kjer je potrebno predvsem omeniti emisije toplogrednih plinov, onesnaževala zraka, obremenitev s hrupom, veliko porabo vode in nastajanje odpadkov. Poleg tega so se emisije toplogrednih plinov iz mednarodnega letalskega prometa v EU od leta 1990 več kot podvojile.

Dejavnosti ladijskega prometa prav tako povzročajo znatne emisije toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, obremenitev s hrupom in onesnaženje vode. Če ne bomo ustrezno ukrepali, lahko emisije ogljikovega dioksida na svetovnem trgu pomorskega prometa do leta 2050 ustvarijo 17 % vseh emisij ogljikovega dioksida. Medtem ko so se emisije nekaterih onesnaževal iz cestnega prometa na splošno zmanjšale (vendar to ne velja za ogljikov dioksid), se emisije iz letalskega in ladijskega prometa še naprej povečujejo. Če ne bodo izvedeni dodatni blažilni ukrepi, lahko po pričakovanjih emisije ogljikovega dioksida na svetovnem trgu letalskega in ladijskega prometa do leta 2050 skupaj ustvarijo skoraj 40 % vseh emisij ogljikovega dioksida. Ta dva sektorja smo redno ocenjevali v okviru naših kazalnikov TERM, a le kot enega od podsektorjev prometnega sektorja, letalski promet pa smo obravnavali v Okoljskem poročilu o evropskem letalskem prometu za leto 2016. V poročilu TERM smo sektorja torej prvič posebej obravnavali.

Zakaj emisije iz letalskega in ladijskega prometa naraščajo?

V zadnjih desetletjih smo priča globalizaciji trgovine ter izjemnemu povečevanju letalskega in ladijskega prometa. Posledica tega je stalen porast emisij. Število potnikov v letalskem prometu v Evropi in svetu se je od leta 1990, na primer, potrojilo. Drug primer je povečan obseg trgovanja z nastajajočimi gospodarstvi, kar ima za posledico velike potovalne razdalje. Priča smo tudi cenejšim potniškim letom z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki, ki povečujejo svoj delež na trgu. Takšen razvoj je glavni krivec za naraščanje potniškega prometa v Evropi. Flote nizkocenovnih letalskih prevoznikov so običajno novejše in čistejše, vendar pa se je delež skupnega števila letov v desetih letih podvojil.

Kako lahko sektorja letalskega in ladijskega prometa postaneta bolj trajnostna?

Vlade morajo prevzeti ključno vlogo s podpiranjem naložb v raziskave, dvigovanjem standardov za izdelke in subvencijami za nove nastajajoče tehnologije. Ukrepi, kot so povečanje izkoristka goriva z uvajanjem lažjih materialov ali drugih tehničnih rešitev, ne bodo zadostovali za izpolnitev evropskih ciljev glede emisij in trajnosti. Tudi splošna javnost lahko sodeluje pri tem. Razpravo o trajnostnem potovanju in vedenju potrošnikov, ki sedaj že poteka, je treba še bolj okrepiti. To lahko pomaga spremeniti naš način življenja in potovalne navade.

Kaj se lahko omenjena sektorja naučita od drugih prometnih sektorjev?

V določenih primerih obstajajo alternativne rešitve za uporabo fosilnih goriv ali celo za motorje z notranjim zgorevanjem. Oglejmo si na primer ladijski promet. Plovila v pristaniščih, ki so v Kopenhagnu vključena v sistem javnega prevoza, poganjajo biogoriva. Na nekaterih trajektih na Norveškem in v drugih državah se že uporabljajo akumulatorji, da bi izboljšali njihov okoljski odtis. Mesta lahko zagotovijo infrastrukturo za ladje v pristaniščih, tako da se lahko te priključijo na električno energijo na kopnem in motorjev ni treba puščati v prostem teku. S tem se bodo zmanjšale emisije in izboljšala se bo kakovost zraka. Za razliko od tega, pa je v zračnem prometu zmanjševanje emisij toplogrednih plinov še vedno eden največjih izzivov v prometnem sektorju. Zrakoplovi bodo v bližnji prihodnosti še naprej odvisni od fosilnih goriv, povpraševanje po letalskem prevozu pa naj bi se še naprej povečevalo.

Kako bo EU uporabila to poročilo TERM? Kaj dela EU za zmanjšanje emisij na tem področju?

To poročilo prispeva k političnim razpravam na evropski, nacionalni in lokalni ravni v zvezi z vprašanjem emisij iz obeh sektorjev. Emisije iz letalskega in ladijskega prometa so zaradi svoje globalne narave zakonsko urejene zlasti prek mednarodnih organizacij, kot sta Mednarodna pomorska organizacija in Mednarodna organizacija civilnega letalstva. Vendar pa tudi EU izvaja določene ukrepe. Emisije ogljikovega dioksida iz letalskega prometa so od januarja 2012 vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS). Vendar pa določba „ustavi uro“ iz obsega uporabe ETS trenutno izključuje polete v države, ki niso članice Evropskega gospodarskega prostora, in iz njih, da bi se tako omogočil sporazum o emisijah v letalskem prometu na svetovni ravni. Za zmanjšanje emisij onesnaževal zraka v ladijskem sektorju so bile sprejete omejitve za žveplov oksid na dveh posebnih območjih nadzora nad emisijami v vodah EU. Prvo območje je v Baltskem morju, drugo pa zajema Severno morje, vključno z Rokavskim prelivom. Da bi upoštevali omejitve, lahko operaterji, na primer, uporabljajo goriva z nizko vsebnostjo žvepla, namestijo posebne filtre ali sprejmejo tehnologije alternativnih goriv.

V agenciji EEA bomo še naprej budno spremljali emisije iz letalskega in ladijskega sektorja prek naših posodobljenih kazalnikov ter rednih poročil in predstavitev.

Anke Lükewille

Strokovnjakinja agencije EEA za onesnaženost zraka

Razgovor je objavljen v glasilu agencije EEA, št. izdaje 2018/1, 15. marec 2018.