Z združenimi močmi lahko naredimo korak naprej: izgradnja trajnostnega planeta po pretresu zaradi koronavirusa

Število smrtnih žrtev zaradi koronavirusa v svetu je na žalost preseglo mejo 400 000 in še naprej narašča, čeprav na nekaterih območjih hitreje kot na drugih. Stroški in tveganja, povezani s covidom-19, so stvarni ter zahtevajo globalno ukrepanje in solidarnost.

Za zaustavitev širjenja virusa so številne države, vključno s skoraj vsemi državami članicami EU, uvedle stroge karantenske ukrepe. Nekatere države so uspele znižati število okužb in začenjajo postopoma rahljati ukrepe. Po prvih nekaj mesecih, osredotočenih na reševanje nujnih zdravstvenih posledic in iskanje rešitev, je postalo tudi jasno, da so gospodarski vplivi pandemije ogromni in jih bomo čutili še v prihodnjih letih. Vlade usmerjajo javno porabo, da bi ublažile najhujše posledice in spodbudile oživitev gospodarstva. Ali se bodo ta sredstva uporabila za vrnitev v stanje pred pojavom pandemije ali za razvoj trajnostnega in pravičnega sveta?

Evropski načrt za okrevanje potrjuje pot k trajnosti

Evropa je jasno začrtala svoj cilj: zelena, digitalna in odporna Evropa. Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora že predlagala ambiciozen in pravičen prehod na dolgoročno trajnost, ki v ospredje postavlja okoljska in podnebna vprašanja. Za uresničitev te vizije so bili pripravljeni pomembni svežnji politik, vključno z nedavnima predlaganima strategijama za biotsko raznovrstnost in „Od vil do vilic“.

Evropa je jasno začrtala svoj cilj: zelena, digitalna in odporna Evropa

Te prednostne naloge so jasno izražene tudi v večletnem predlogu proračuna EU v višini 1,1 bilijona EUR za obdobje 2021–2027. Evropska komisija je kot del načrta za oživitev gospodarstva po tej gospodarski krizi nedavno predlagala nov, dodaten finančni instrument, imenovan „Next Generation EU“, v višini 750 milijard EUR. Ta sredstva bi lahko na podlagi dobro opredeljenih ciljev politike Evropi pomagala, da preoblikuje svoje gospodarstvo, hkrati pa doseže podnebno nevtralnost in trajnost ter zmanjša socialne neenakosti.

V prehodnem obdobju bo imelo znanje ključno vlogo pri zagotavljanju, da se ta sredstva dodelijo za usklajene ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče doseči to skupno vizijo.

Čedalje večji obseg znanja v podporo odločitvam v prehodnem obdobju

Svetovna skupnost bo potrebovala več let, če ne celo desetletij, da bo uvidela in ocenila celoten obseg te krize, od demografskih sprememb in neenakosti do trendov na področju rabe virov in količine emisij onesnaževal. Kljub temu se že kažejo prvi znaki, kako bi lahko protikoronski ukrepi kratkoročno in dolgoročno vplivali na okolje.

Eden prvih merljivih učinkov sprejetih protikoronskih ukrepov je vidno izboljšanje kakovosti zraka. Z zmanjšanim cestnim prometom je bilo mogoče v številnih evropskih mestih, ki so bila v karanteni, opaziti zmanjšanje koncentracij nekaterih ključnih onesnaževal zraka. Evropska agencija za okolje je za razumevanje obsega teh izboljšav spremljala tedenske povprečne koncentracije dušikovega dioksida. V nekaterih mestih so bile koncentracije za več kot 50 % nižje kot v istem tednu leta 2019. Pričakujemo lahko tudi zmanjšanje obremenitve s hrupom zaradi cestnega prometa. Ko pa bodo gospodarske dejavnosti spet oživele, se bodo te izboljšave verjetno izničile.

Zmanjšanje obsega gospodarskih dejavnosti bo verjetno povzročilo tudi nižje emisije toplogrednih plinov v letu 2020. Celovita ocena na podlagi konkretnih podatkov bo na voljo konec leta 2021. Podobno kot pri kakovosti zraka lahko pričakujemo, da se bo drastičen upad emisij zagotovo obrnil v nasprotno smer, ko bo gospodarstvo začelo okrevati.

Iz različnih koncev sveta poročajo o tem, da so si tudi rastlinske in živalske vrste opomogle zaradi manjšega obsega človeške dejavnosti ali plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ki končajo v okolju. Raziskovalci in javni organi po Evropi in svetu sprejemajo pobude za prepoznavanje in potrjevanje teh trendov. 

Da bi ostali na začrtani poti za dosego podnebno nevtralne in trajnostne celine in planeta, bomo z javnostjo delili čedalje večji obseg znanja, ki smo ga zbrali v agenciji EEA skupaj z našimi partnerji, ter tako pripomogli k bolj ozaveščeni razpravi na našem novem spletišču: planet v pokoronskem času. 

En planet, ena skupnost

Gremo skozi težavno obdobje. Vse okoli nas se je v zelo kratkem času spremenilo kot še nikoli doslej: družabni stiki, poklicno življenje, izobraževanje, počitnice, zaposlitvene možnosti in digitalna povezljivost. Prihodnost, ki je pred nami, je polna negotovosti. Vendar pa v tem težkem obdobju ne smemo nikoli pozabiti izjemne moči, vzdržljivosti in solidarnosti, ki smo jo pokazali kot posamezniki, družine in kot del svetovne skupnosti. Z združenimi močmi lahko ukrepamo, uvajamo novosti, se prilagajamo in naredimo korak naprej. To moramo storiti na trajnosten način.