Članki

Onesnaženost tal je problem, ki je tesno povezan z našo skupno preteklostjo in je del zgodbe o tem, kako je Evropa najprej postala svetovna industrijska vodilna sila, pozneje pa prevzela vodilno vlogo na področju varstva okolja. Pogovarjali smo se z Markom Kibblewhiteom, zaslužnim profesorjem na Univerzi v Cranfieldu v Združenem kraljestvu, ki je eden od vodilnih evropskih strokovnjakov na področju tal, da bi bolje razumeli problem onesnaženosti tal.

Preberite več

Večino hrane, ki jo jemo, pridelujemo na zemljiščih in tleh. Kaj jemo in kako hrano pridelujemo, se je v zadnjem stoletju bistveno spremenilo, kot sta se tudi evropska krajina in družba. Intenzifikacija kmetijstva je Evropi omogočila, da proizvede več hrane in po bolj dostopnih cenah, vendar na račun okolja in tradicionalnega kmetijstva. Čas je, da ponovno razmislimo o našem odnosu do hrane, ki pride na naše krožnike, pa tudi do zemljišč in skupnosti, ki jo proizvajajo.

Preberite več

Podnebne spremembe močno vplivajo na tla, sprememba rabe zemljišč in tal pa lahko pospeši ali upočasni podnebne spremembe. Brez bolj zdravih tal ter trajnostnega gospodarjenja z zemljišči in tlemi se ne moremo spopasti s podnebno krizo, pridelati dovolj hrane in se prilagoditi podnebnim spremembam. Rešitev so lahko ohranitev in obnova ključnih ekosistemov ter omogočanje naravi, da sprejema ogljik iz ozračja.

Preberite več

Evropska krajina se spreminja. Mesta in njihova infrastruktura se širijo na najboljša kmetijska zemljišča, pri čemer krajino drobijo na manjše zaplate, kar v različni meri vpliva na prostoživeče živali in rastline ter ekosisteme. Poleg razdrobljenosti krajine se zemljišča in tla spopadajo s številnimi drugimi grožnjami: onesnaženost, erozija, zbijanje tal, pozidava, degradacija in celo opuščanje rabe. Kaj če bi lahko reciklirali tla na zemljiščih, ki so jih mesta in mestna infrastruktura že zasedli, namesto da posegamo po kmetijskih zemljiščih?

Preberite več

Brez zdravih zemljišč in tal ne moremo živeti. Na njih pridelamo večino svoje hrane in gradimo svoje domove. Za vse živalske in rastlinske vrste, živeče na kopnem ali v vodi, so zemljišča ključnega pomena. Tla, ki so bistven del zemljišč, so zelo kompleksen in pogosto podcenjen medij, ki je poln življenja. Žal naš trenutni način rabe zemljišč in tal v Evropi in svetu ni trajnosten. To pomembno vpliva na življenje na kopnem.

Preberite več

Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je določila politične prednostne naloge svoje ekipe sodelavcev za naslednjih pet let. V središču njenega programa je tako imenovani „evropski zeleni dogovor“, ki izpostavlja ambicioznejše ukrepe v zvezi s podnebno krizo in krizo na področju biotske raznovrstnosti. Evropske politike se namreč že dolgo spopadajo z degradacijo okolja in podnebnimi spremembami, pri čemer so včasih bolj, drugič manj uspešne. Novi politični mandat ter nova sestava Evropske komisije in Parlamenta nudita ob vse glasnejših pozivih javnosti k ukrepanju edinstveno priložnost za okrepitev in pospešitev zelenega in pravičnega prehoda k trajnosti v Evropi.

Preberite več

Letošnje poletje so vročinski valovi in ekstremni vremenski pojavi postavili nove vremenske rekorde v Evropi, s čimer so znova jasno pokazali, kako pomembno je prilagajanje na podnebne spremembe. Z Blažem Kurnikom, strokovnjakom Evropske agencije za okolje (EEA) za vplive podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, smo razpravljali o novem poročilu o vplivu podnebnih sprememb na evropsko kmetijstvo, ki ga je agencija EEA objavila v začetku tega meseca.

Preberite več

Evropa se opira na intenzivno kmetijstvo, da bi pridelala zadostno količino hrane, kar vpliva na okolje in naše zdravje. Ali lahko Evropa najde okolju prijaznejši način za pridelavo hrane? To vprašanje smo postavili Ybelu Hoogeveenu, vodji skupine pri Evropski agenciji za okolje, ki preučuje vpliv porabe virov na okolje in blaginjo ljudi.

Preberite več

Hrano potrebujemo, za njeno pridelavo pa potrebujemo čisto sladko vodo. Z naraščanjem potreb, ki nastajajo zaradi dejavnosti ljudi, na eni strani in podnebnih sprememb na drugi strani, mnoge regije, zlasti na jugu, vse težje zagotavljajo dovolj sladke vode za svoje potrebe. Kako lahko še naprej pridelujemo hrano, ne da bi v naravi primanjkovalo čiste vode? Vsekakor bi pomagala učinkovitejša raba vode v kmetijstvu.

Preberite več

Poljedelstvo je veliko in vedno večje breme za evropske vodne vire, saj pomeni vedno večje pomanjkanje vode in škodo ekosistemom. Da bi dosegli trajnostno rabo vode, je treba kmetovalcem dati prave cenovne spodbude, nasvete in pomoč.

Preberite več

Ali je vrtnarjenje eden izmed vaših konjičkov? Če je temu tako in živite v srednji ali severni Evropi, je „ubijalski polž slinar″ verjetno eden izmed vaših osebnih sovražnikov. Polž, ki brez usmiljenja napada vaše dišavnice in zelenjavo, se zdi imun na ukrepe nadzora.

Preberite več

Bioenergija ni nova. Ljudje kurijo les že več tisočletij. Industrijska revolucija sredi 19. stoletja je v ospredje prinesla tako imenovana „fosilna goriva″, predvsem premog in nafto. Toda fosilna goriva je vse težje najti in pridobivati, obenem pa so tudi vse dražja in predmet zaostrene politične debate.

Preberite več