naslednji
prejšnji
zadetki

Novice

Izpostavljenost onesnaženju povzroča 10 % vseh primerov raka v Evropi

Spremeni jezik
Novice Objavljeno 28.06.2022 Zadnja sprememba 24.10.2023
5 min read
V danes objavljenem poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) ugotavljajo, da izpostavljenost onesnaženemu zraku, pasivnemu kajenju, radonu, ultravijoličnemu sevanju, azbestu, nekaterim kemikalijam in drugim onesnaževalom povzroča več kot 10 % vseh primerov raka v Evropi. Dobra novica pa je, da je ta tveganja mogoče preprečiti.

„ Če bi nam uspelo zmanjšati onesnaževanje v skladu z akcijskim načrtom EU za ničelno onesnaževanje in trajnostno strategijo EU za kemikalije ter odločno izvesti druge politike  EU, bi lahko znatno prispevali k zmanjšanju števila rakavih obolenj in smrti . To bi bila učinkovita naložba v blaginjo naših državljanov .“  

Hans Bruyninckx, izvršni direktor Evropske agencije za okolje

Onesnaževalav okolju in na delovnem mestu, pa tudi nekateranaravna tveganja močnovplivajo na naše zdravje in v nekaterih primerih povzročajo rakava obolenja, ugotavljajo v spletnem poročilu agencije EEA o vlogi evropskega okolja pri premagovanju raka, „Beating cancer — the role of Europe’s environment“. Rak s skoraj tremi milijoni novih bolnikov in 1,3 milijona smrti letno v Evropski uniji močno obremenjuje našo družbo. Tudi gospodarski stroški tega pojava so ogromni; samo za leto 2018 so ocenjeni na okoli 178 milijard evrov. 

Kot ugotavljajo v študiji agencije EEA, je možno s preprečevanjem onesnaževanja in spreminjanjem naših navad zmanjšati večino okoljskih in poklicnihtveganj za razvoj raka. Zmanjševanje izpostavljenosti tem tveganjem pomeni učinkovit in gospodaren način za zmanjšanje števila rakavih obolenj in z njimi povezanih smrti. 

Agencija EEA je prvič raziskovala povezave med rakom in okoljem ter pregledala najnovejše znanstvene dokaze o onesnaženosti zraka, radonu, ultravijoličnem sevanju, pasivnem kajenju in kemikalijah. V poročilu ocenjujejo, da je v Evropi približno 10 % rakavih obolenj posledica okoljskih in poklicnih tveganj. 

Virginijus Sinkevičius, evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo, je dejal:„V poročilu agencije EEA je nazorno prikazano, da mnogo preveč primerov raka izhaja predvsem iz okoljskih vzrokov. Dobra novica je, da lahko zdaj ukrepamo, da bi zmanjšali onesnaževanje in preprečili nadaljnje smrti. Z ambicijo ničelne stopnje onesnaževanja v okviru evropskega zelenega dogovora lahko gospodarno prispevamo k preprečevanju raka z zmanjšanjem izpostavljenosti škodljivim onesnaževalom. Kar je boljše za okolje, je boljše tudi za nas.” 

Stella Kyriakides, evropska komisarka za zdravje in varnost hrane, je dejala: „Ocenjeno je, da v Evropi vsako leto zaradi posledic raka, povezanega z okoljem, umre več kot četrt milijona ljudi. Preprečevanje je vselej boljše kot zdravljenje in v okviru evropskega načrta za premagovanje raka smo se odločno zavezali, da bomo zmanjšali onesnaževalce v vodi, tleh in zraku. Prav ta teden smo v okviru naše strategije ,od vil do vilicpredložili pomemben predlog za zmanjšanje uporabe pesticidov za 50 % do leta 2030. Ugotovitve Evropske agencije za okolje zelo jasno kažejo, kako tesno je zdravje našega planeta povezano z zdravjem naših državljanov. Delati moramo z naravo, ne proti njej.“ 

Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA, je dejal: „Vidimo, kako onesnaževanje našega okolja vpliva na zdravje in kakovost življenja evropskih državljanov, zato je preprečevanje onesnaževanja tako zelo pomembno za našo blaginjo. Zmanjševanje onesnaževanja v skladu z akcijskim načrtom EU za ničelno onesnaževanje in trajnostno strategijo EU za kemikalije ter odločno izvajanje drugih politik EU bi lahko močno prispevala k zmanjšanju števila rakavih bolezni in smrti. To bi bila učinkovita naložba v blaginjo naših državljanov.“ 

Okoljska tveganja 

Onesnaženost zraka (v zaprtih prostorih in na prostem) je povezana s približno enim odstotkom vseh primerov raka v Evropi in povzroči približno 2 % vseh smrti zaradi raka. Pri pljučnem raku je ta delež precej višji in znaša 9 %. V nedavnih študijah so odkrili povezave med dolgotrajno izpostavljenostjo trdnim prašnim delcem, najpomembnejšim onesnaževalom zraka, in levkemijo pri odraslih in otrocih. 

Tudi radon in ultravijolično sevanje pomembno prispevata k bremenu raka v Evropi. Izpostavljenost radonu v zaprtih prostorih je povezana z do 2 % vseh primerov rakavih obolenj in desetino primerov pljučnega raka v Evropi. Naravno ultravijolično sevanje je lahko vzrok za do 4 % vseh primerov raka v Evropi. V zadnjih nekaj desetletjih se je v Evropi povečala zlasti pojavnost melanoma, hude oblike kožnega raka. 

Izpostavljenost pasivnemu kajenju lahko za 16 % poveča splošno tveganje za vse vrste raka pri ljudeh, ki nikoli niso bili kadilci. Približno 31 % Evropejcev je pasivno izpostavljenih tobačnemu dimu doma, na delovnem mestu, med prostočasnimi dejavnostmi, v izobraževalnih ustanovah ali javnih okoljih. 

Nekaterekemikalije, ki se uporabljajo na delovnih mestih v Evropi in se sproščajo v okolje, so rakotvorne in prispevajo k razvoju raka. Poleg tega je za več takih kemikalij, vključno s svincem, arzenom, kromom, kadmijem, akrilamidom, pesticidi, bisfenolom A ter perfluoriranimi in polifluoriranimi alkilnimi snovmi (PFAS), znano ali se domneva, da povzročajo raka na več organih. 

Vse oblikeazbestaso dobro znane rakotvorne snovi, povezane z mezoteliomom in pljučnim rakom ter rakom grla in jajčnikov. Čeprav je EU azbest prepovedala že leta 2005, je še vedno prisoten v zgradbah in infrastrukturi, zato so mu izpostavljeni delavci, ki sodelujejo pri sanacijah in rušitvah stavb. Poleg tega se rak še naprej pojavlja še mnogo let po izpostavljenosti. Ocenjujejo, da je azbest vzrok za 55–88 % poklicnega pljučnega raka. 

Ukrepi EU proti raku in onesnaževanju 

V evropskem načrtu za boj proti rakuje prepoznana vloga okoljskih in poklicnih tveganj pri obolevanju za rakom, prav tako pa so opredeljene možnosti za reševanje življenj z učinkovitimi strategijami preprečevanja. V skladu s tem ciljem je akcijski načrt za ničelno onesnaževanjeciljno usmerjen v zmanjšanje onesnaženosti zraka in vode, da bi se zmanjšali izpostavljenost ljudi onesnaženemu okolju in vplivi na zdravje, vključno z rakavimi obolenji, ki izvirajo iz okoljskih in poklicnih vzrokov. 

EU je že sprejela odločne ukrepe za boj proti onesnaževanju zraka, in sicer v okvirudirektive o nacionalnih zavezah za zmanjšanje emisij (direktiva NEC)indirektiv o kakovosti zunanjega zraka, ki določajo standarde kakovosti zraka v Evropi. Evropska komisija je dala pobudo zarevizijo direktiv o kakovosti zunanjega zraka, da bi med drugim zagotovila boljšo usklajenost standardov kakovosti zraka z najnovejšimismernicami za kakovost zrakaSvetovne zdravstvene organizacije. 

Ciljtrajnostne strategije za kemikalijeje prepovedati najbolj škodljive kemikalije v izdelkih, vključno s tistimi, ki povzročajo raka, ter spodbujati uporabovarnih in trajnostnih kemikalij. 

V zvezi z radonom so bile z direktivo o temeljnih varnostnih standardihuvedene pravno zavezujoče zahteve glede varstva pred izpostavljenostjo naravnim virom sevanja. Direktiva nalaga državam članicam EU, da pripravijo nacionalne akcijske načrte za radon. Drugi ukrepi EU obsegajo usklajevanje evropskih prizadevanj za boj proti pasivnemu kajenju in ozaveščanje o nevarnostih ultravijoličnega sevanja. 

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Topics