Z reševanjem problematike onesnaženja in podnebnih sprememb v Evropi bomo pripomogli k izboljšanju zdravja in počutja, zlasti najranljivejših prebivalcev

Izboljšanje zdravja in dobrega počutja evropskih državljanov je pomembnejše kot kdaj koli prej, pri čemer je pozornost trenutno usmerjena na obravnavanje pandemije COVID-19. Pandemija odlično ponazarja, kako zapletene so povezave med okoljem, našimi socialnimi sistemi in našim zdravjem.

Po podatkih poročila Evropske agencije za okolje z naslovom Healthy environment, healthy lives: how the environment influences health and well-being in Europe [Zdravo okolje, zdravo življenje: kako okolje vpliva na zdravje in dobro počutje v Evropi] je velik delež bremena bolezni v Evropi še vedno povezan z onesnaževanjem okolja, ki je posledica človeških dejavnosti. V poročilu, ki se pretežno naslanja na podatke Svetovne zdravstvene organizacije o vzrokih smrti in bolezni, je izpostavljeno, da je kakovost evropskega okolja ključnega pomena za določanje našega zdravja in dobrega počutja. Prikazano je, kako socialna prikrajšanost, nezdrave navade in spreminjajoči se demografski trendi v Evropi vplivajo na okoljsko zdravje, pri čemer so najhuje prizadete najranljivejše skupine prebivalstva.

„Obstaja jasna povezava med stanjem okolja in zdravjem našega prebivalstva. Vsi moramo doumeti, da s skrbjo za naš planet ne bomo le rešili ekosistemov, pač pa tudi življenja, zlasti življenja najranljivejših skupin prebivalstva. Evropska skupnost je zavezana temu pristopu z novo strategijo za biotsko raznovrstnost, akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo in drugimi prihodnjimi pobudami pa stopamo proti odpornejši in bolj zdravi Evropi za državljane Evropske unije in drugih regij,“ je dejal Virginijus Sinkevičius, komisar za okolje, oceane in ribištvo.

„COVID-19 je še eno opozorilo, ki nas je prisililo, da se jasno zavemo razmerja med našimi ekosistemi in našim zdravjem ter potrebe po tem, da se soočimo z dejstvi – naš način življenja, potrošnje in proizvodnje škoduje podnebju in negativno vpliva na naše zdravje. Sprejeli smo močne zaveze za varovanje zdravja naših državljanov in našega planeta – od strategije ‚od vil do vilic‘ za trajnostno in zdravo hrano do prihodnjega evropskega načrta za boj proti raku,“ je dejala Stella Kyriakides, komisarka za zdravje in varnost hrane.

„Medtem ko smo v evropskem okolju priča izboljšavam in so v zelenem dogovoru o trajnostni prihodnosti začrtane jasne usmeritve, je v poročilu izpostavljeno, da je potrebno odločno ukrepanje za zaščito najranljivejših skupin naše družbe, saj revščino pogosto spremljajo bivanje v slabih okoljskih pogojih in zdravstvene težave. Reševanje teh povezav mora biti del celostnega pristopa k bolj vključujoči in trajnostni Evropi,“ je rekel Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA.

Ključni del rešitev so boljše povezovanje politik ter več zelenih in modrih površin

V poročilu je poudarjano, da so za obvladovanje okoljskih tveganj, zaščito najranljivejših skupin prebivalstva in poln izkoristek prednosti, ki jih nudi narava pri podpori zdravju in dobremu počutju, potrebni celostni pristop in zdravstvene politike.

Zdrava narava je ključni mehanizem za zagotavljanje javnega zdravja, zmanjšanje bolezni ter spodbujanje zdravja in dobrega počutja. Zelene rešitve so zmagovita trojna kombinacija za zdravje, družbo in okolje. Kakovostne zelene in modre površine na mestnih območjih podpirajo zdravje in dobro počutje, saj nudijo prostor za telesno dejavnost, sproščanje in socialno vključevanje ter imajo velike prednosti za revne skupnosti. Zelene in modre površine hladijo mesta med vročinski vali, zmanjšujejo verjetnost nastanka poplav, zmanjšujejo obremenitev s hrupom in podpirajo biotsko raznovrstnost v mestih. Med pandemijo COVID-19 so številni komentatorji opazili, da so ljudje znova začeli ceniti prednosti dostopa do zelenih in modrih površin za duševno zdravje in dobro počutje, zlasti na mestnih območjih.

V EU evropski zeleni dogovor predstavlja ključno spremembo glede usmeritve evropske politične agende ter določa trajnostno in vključujočo strategijo za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja ljudi ter skrb za naravo, pri čemer nihče ne ostane prezrt.