Uvodnik – Priprava Evrope na spreminjajoče se podnebje

Letošnje poletje je bilo najtoplejše zabeleženo poletje na svetu in peto najtoplejše v Evropi. V letošnjem letu je bilo zaradi požarov v naravi v EU do sedaj požganih več kot 468 000 hektarjev površin, pri čemer so se mnogi razširili na turistične destinacije na jugu in prizadeli lokalno gospodarstvo. Po dolgih obdobjih hude vročine in suše so bile na Rodosu in Krfu v nekaj urah močno prizadete celotne skupnosti in njihovi viri preživetja.

Prizadeta je bila tudi narava. Več kot 40 % površin, požganih letos, so območja Natura 2000, kar je vplivalo na habitate in vrste, odvisne od teh ekosistemov. Vročinski valovi so sovpadali s hudimi deževji in hudourniškimi poplavami v Bolgariji, Grčiji, Sloveniji in Turčiji z mnogimi smrtnimi žrtvami in znatno gospodarsko škodo. V zadnjih 42 letih so gospodarske izgube in škoda, ki so jih povzročili ekstremni vremenski in podnebni pojavi, skupaj znašale vsaj 560 milijard EUR, pri čemer so letne izgube v letih 2021 in 2022 presegale 50 milijard EUR. Podobne ocene izgub lahko pričakujemo tudi v letu 2023.

Iz leta v leto nas preseneča vse večja resnost teh pojavov, obseg škode, ki jo povzročijo, pa nas bolj in bolj žalosti. Vendar nas ti ekstremni vremenski dogodki ne bi smeli več presenetiti. Žal živimo v podnebnem scenariju, na katerega nas znanstveniki opozarjajo že desetletja.

Nova realnost: bolj vroče, bolj suho, bolj mokro ...

Na začetku poletja smo objavili spletni prispevek   „Ekstremno poletno vreme v spreminjajočem se podnebju: je Evropa pripravljena?“, v katerem smo se poglobili v glavne poletne ekstremne vremenske pojave, ki vse bolj vplivajo na evropsko prebivalstvo, gospodarstvo in naravo. Uporabniki si lahko ogledajo interaktivne zemljevide in grafikone, na katerih najdejo informacije o vročinskih valovih, poplavah, sušah in gozdnih požarih ter boleznih, občutljivih na podnebje, kot je mrzlica denga. Poleg ocene vplivov preteklih dogodkov so na voljo tudi obeti za prihodnost, ki temeljijo na najnovejših znanstvenih spoznanjih.

Sporočilo je jasno: pričakuje se, da bodo poletja prinesla še več močnejših in daljših vročinskih valov, pogostejše in ekstremne poplave ter hujše suše in požare v divjini, pa tudi porast bolezni, občutljivih na podnebje. Kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ta teden v svojem govoru o stanju EU https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/speech_23_4426 glede evropskega zelenega dogovora dejala: „To je realnost vrelega planeta“.

Čeprav Evropa že sprejema ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, so bila v naši analizi izpostavljena področja, na katerih je treba nujno in dodatno ukrepati. Vpliv podnebnih sprememb na družbo in gospodarstvo moramo čim bolj zmanjšati, izzivi, ki se jih je treba lotiti, pa so zelo številni. Kako lahko bolje zaščitimo najranljivejše, na primer starejše prebivalce, pred hudimi vročinskimi valovi? Kako lahko mesta pripravimo na poplave, vročinske valove ali sušo?

Vemo, da se bo moralo prilagoditi tudi kmetijstvo. Kako lahko zagotovimo, da bo kmetovanje kmetom še naprej zagotavljalo hrano in stabilne dohodke ter hkrati prispevalo k evropskim trajnostnim ciljem? Kako se lahko družba pripravi na to novo realnost?

Družbena pripravljenost

Vplivi podnebnih sprememb in ravni družbene pripravljenosti se po Evropi močno razlikujejo. Ukrepi, ki jih morajo sprejeti skupnosti, morajo upoštevati lokalne izzive, s katerimi se srečujejo, in vire, ki so jim na voljo. Evropi bo zato pri pripravah najbolj pomagalo znanje, ki bo ključnega pomena. Evropska platforma za prilagajanje podnebnim spremembam Climate-ADAPT vsebuje več kot 100 študij primerov, zgledov možnih prilagoditev in orodij, ki so v pomoč pri načrtovanju prilagajanja.

Evropska agencija za okolje (EEA) podpira politike prilagajanja in njihovo izvajanje v Evropi z vrsto kazalnikov in ocen, vključno z evropsko oceno podnebnih tveganj, ki jo bomo objavili v začetku naslednjega leta. Z njo bodo ocenjeni sedanji in prihodnji vplivi podnebnih sprememb ter tveganja za okolje, gospodarstvo in širšo družbo v Evropi.

Prilagoditveni ukrepi morajo iti z roko v roki s potrebo po drastičnem in hitrem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Tovrstna prizadevanja je treba dopolniti z enako ambicioznimi ukrepi za boj proti onesnaževanju, izgubi biotske raznovrstnosti in netrajnostni rabi virov. Vse ukrepe je treba sprejeti na pravičen in pošten način za zagotovitev, da najbolj prikrajšani v družbi ne bodo zapostavljeni.

Evropski zeleni dogovor zagotavlja celovit in usklajen okvir politike za ukrepanje na vseh teh področjih. Njegovo izvajanje je ključnega pomena za krepitev splošne družbene odpornosti Evrope, zato smo v agenciji EEA skupaj z našim omrežjem Eionet v celoti zavezani zagotavljanju podatkov in znanja, potrebnih za podporo njegovemu izvajanju.