Evropsko okolje: moč podatkov in znanja

Javni organi so vse od sprejetja prvih okoljskih predpisov v Evropi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja spremljali in zapisovali različne elemente, da bi bolje razumeli okoljska vprašanja in trende. V nekaterih primerih so tudi skupine državljanov, kot na primer opazovalci ptic, zbirali podatke v  podporo varstva narave.Zakonodaja EU pogosto določa posebne parametre za merjenje napredka pri doseganju ciljev iz zakonodaje. Evropske države danes spremljajo in sporočajo ogromno količino primerljivih podatkov, od podatkov o toplogrednih plinih, ki se sproščajo v ozračje, do podatkov o stopnjah recikliranja v občinah.

Poznavanje in razumevanje okoljskih vprašanj se je postopoma večalo vzporedno  s povečanim številom tokov podatkov o določenih vprašanjih. Skupaj z znanjem pa se je večala tudi naša ozaveščenost in razumevanje močnih povezav med posameznimi sektorji in tematikami. Evropske politike so se zato iz zakonodaje, namenjene posameznim vprašanjem, preoblikovale v širše sistemske pakete ukrepov.

Evropska agencija za okolje prek svojega omrežja Eionet trenutno dela z več kot stotimi različnimi tokovi podatkov, pri čemer sodeluje do več sto institucionalnih partnerjev v 39 državah. Te zelo primerljive in skladne zbirke podatkov so nam pomagale razumeti nekatera ključna vprašanja, ki vplivajo na stanje evropskega okolja.  

Razumeti znano in neznano

Kljub pridobljenemu znanju pa so opazovanja in tokovi podatkov do neke mere še vedno razdrobljeni po temah, času in prostoru. Skoraj vse ocene, ki smo jih objavili v zadnjih letih, vključno z našim najnovejšim poročilom o stanju okolja (SOER 2015), poudarjajo kompleksno in globalno naravo ključnih okoljskih problemov ter njihovo medsebojno povezanost. Onesnaženja zraka ne moremo razumeti, če ne vemo, kaj se dogaja na kopnem in v oceanih. Tudi pri obravnavanju posameznega območja se srečamo s podobnimi omejitvami.

Na primer, na tisoče opazovalnih postaj po vsej Evropi  zbira vzorce zraka v določenih časovnih presledkih, jih analizira in sporoča podatke o koncentracijah glavnih onesnaževal zraka. Ta tok podatkov je bistvenega pomena za boljše razumevanje kakovosti zraka, ki ga dihamo. Vendar pa pojav ostaja omejen na odčitavanja ob določenem času, in le na območju neposredno ob opazovalni postaji.

Kakovost zraka na območjih med opazovalnimi postajami je bila do nedavnega dokaj neznana. To se spreminja s satelitskim opazovanjem in vedno točnejšim računalniškim modeliranjem masovnih podatkov - te spremembe pa niso omejene le na spremljanje kakovosti zraka.

Združevanje satelitskih podatkov in podatkov, pridobljenih na kraju samem: Copernicus

Evropska unija namenja sredstva za opazovanje Zemlje preko svojega programa Copernicus, ki vključuje satelitske posnetke visoke ločljivosti in opazovanje na kraju samem. Slednje se izvaja na primer s pomočjo senzorjev na zemlji in v tleh, vremenskih balonov, boj in globokomorskih senzorjev. Sateliti Copernicus lahko spremljajo in prenašajo širok nabor podatkov o opazovanju Zemlje, od kemične sestave ozračja do sprememb vegetacije med rastno dobo. Vsi podatki in informacijski izdelki s satelitov Copernicus so brezplačno dostopni na spletu.

Program Copernicus vključuje šest področij: ozračje, morsko okolje, kopno, podnebne spremembe, obvladovanje izrednih razmer in varnost. Evropska komisija je odgovorna za splošno koordinacijo, medtem ko so v izvajanje posameznih glavnih storitev vključeni vsi glavni udeleženci opazovanja Zemlje v Evropi. Evropska agencija za okolje od leta 2012 usklajuje vseevropske in lokalne komponente storitve spremljanja kopnega s tem, da podpira aplikacije za izvajanje na različnih področjih, kot so prostorsko načrtovanje, gospodarjenje z gozdovi, upravljanje voda, varstvo narave in kmetijstvo. Agencija EEA prav tako usklajuje komponento programa Copernicus za zbiranje podatkov na kraju samem v okviru vseh glavnih storitev.

S skupno uporabo teh podatkov lahko dosežemo ogromno. Z združevanjem vedno večjega števila nizov podatkov lahko bolje razumemo, kaj se dogaja in kje, zakaj se nekaj dogaja ter na koga bo to vplivalo in kako. Predstavljajte si, da je mogoče spremljati spremembe količine vode v vsej Evropi na površini, veliki samo 10 krat 10 metrov, ali pa napovedati kratkoročni in dolgoročni vpliv podnebnih sprememb na pridelek. Naš indeks kakovosti zraka s sprotnimi podatki bi bilo mogoče še naprej razvijati, tako da bi vključeval točne napovedi glede kakovosti zraka ob upoštevanju sprememb vetra ali drugih vremenskih vzorcev.

Masovni podatki: izzivi in priložnosti

Masovni podatki (sestavljeni so iz velikih podatkovnih tokov na podlagi podrobnih meritev, opravljenih na določenem prostoru in ob določenem času, ter podatkov, črpanih iz množic) lahko predstavljajo za osebe, ki se ukvarjajo s podatki, nov izziv glede informacijske infrastrukture in zmogljivosti obdelave podatkov. Večja količina podatkov sama po sebi ne bo samodejno vodila k boljšemu razumevanju okolja ali povezav med okoljskimi problemi. Obdelava masovnih podatkov zahteva toliko vlaganja in analitičnih zmogljivosti kot informacijska infrastruktura.

V Evropski agenciji za okolje prispevamo k storitvam programa Copernicus in smo hkrati njihov glavni uporabnik, rezultate pa vključujemo v naše ocene in bazo znanja. Začeli smo razvijati svoje zmogljivosti ocenjevanja, vključno z vlaganjem v storitve IT v oblaku in s partnerstvi, da bi  zagotovili obdelavo masovnih podatkov. Naš cilj je, da bi to natančno, točno in pravočasno znanje delili z organi in državljani vse Evrope ter pomagali izboljšati zdravje Evropejcev in Evropejk, kakor tudi evropsko okolje.

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor agencije EEA

Uvodnik, objavljen v glasilu agencije EEA, št. izdaje 2018/1, 15. marec 2018

Več informacij o satelitskem posnetku Amsterdama je na voljo na ustrezni spletni strani na spletišču Evropske vesoljske agencije.