Vročinski valovi in drugi s podnebjem povezani ekstremni pojavi so nevarni za zdravje, zlasti za najbolj ranljive

Letošnja zima je bila izjemno topla, preteklo poletje pa je v številnih delih Evrope podrlo podnebne rekorde. Številna območja so imela dolge in intenzivne vročinske valove, temperature pa so narastle na več kot 40 stopinj Celzija. Povprečne poletne temperature v Evropi so bile najvišje v zgodovini.

Vročinski valovi so največja, neposredna grožnja za zdravje evropskega prebivalstva, povezana s podnebjem. Tudi poplave, gozdni požari, nevihte in nalezljive bolezni, povezane s podnebjem, so velika grožnja našemu zdravju in dobremu počutju. Razmere se bodo samo še poslabševale, če ne bo sprejetih dovolj ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo ublažitev.

Podnebne spremembe vplivajo na zdravje najbolj ranljivih

Podnebne spremembe so po podatkih nedavne študije EEA najbolj prizadele starejše, otroke, skupine z nizkimi dohodki in ljudi z zdravstvenimi težavami ali invalide. Po podatkih poročila EEA za leto 2019 porazdelitev okoljskih nevarnosti in vplivov, ki jih imajo na naše zdravje, odraža razlike v stopnjah dohodka, brezposelnosti in izobrazbe v Evropi.

Podnebne spremembe v kombinaciji s starajočim se prebivalstvom in vse večjo urbanizacijo po vsej Evropi pomenijo, da bodo številni ranljivi ljudje izpostavljeni visokim temperaturam. To zlasti velja za južno in srednjo Evropo. Te skupine bodo še bolj izpostavljene, saj je veliko šol in bolnišnic na območjih, kjer se pojavlja učinek urbanega toplotnega otoka.

Visoke temperature lahko povzročijo vročinski stres, ki poveča tveganje za smrt zaradi vročinske izčrpanosti in vročinskega udara. To ima tudi druge posredne posledice za zdravje, vključno s slabšim duševnim zdravjem. V splošnem se ocenjuje, da so vročinski valovi v zadnjih štirih desetletjih v Evropi povzročili približno 90 % smrtnih primerov zaradi z vremenom in podnebjem povezanih ekstremnih dogodkov.

Podnebne spremembe prinašajo tudi več poplav. Na poplavno ogroženih območjih v nekaterih državah običajno živi večji delež starejših in brezposelnih ljudi. Ti ljudje se po analizi EEA morda ne bodo mogli preseliti ali plačati za zavarovanje ali ustrezno zaščito pred poplavami za svoje domove. 

Poleg tega je nastajajoča grožnja s podnebjem povezana verjetnost pojava različnih nalezljivih bolezni v Evropi. Bolezni, kot sta denga in mrzlica Zahodnega Nila, se širijo na prej neprizadeta območja Evrope.

Zemljevid 1. Trendi pojavnosti umrljivosti, povezane z vročino, v obdobju 2000–2020 v Evropi

Opomba: Za oceno števila smrti, povezanih z vročino, v obdobju 2000–2020 so bili epidemiološki modeli kombinirani s podatki o tedenskih temperaturah in umrljivosti. Letni časovni vrsti pojavnosti umrljivosti, povezani z vročino, je bil prilagojen linearni trend, katerega naklon predstavlja kazalnik, izražen kot letni smrtni primeri na milijon prebivalcev na desetletje. Uporabljene so bile najmanjše mogoče regije, odvisno od prostorske ločljivosti podatkov o umrljivosti v neki državi, in sicer od NUTS (3) do držav. Podatki za Turčijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo (v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1244/99) in Severno Makedonijo niso bili na voljo.

Viri: van Daalen idr. (2022).

Explore different chart formats and data here

Prilagajanje in blaženje sta ključni za zmanjšanje tveganj za zdravje

Tveganja za zdravje, ki jih pomenijo vročinski valovi, se bodo povečala, če ne bo sprejetih več ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo ublažitev. Na primer vzpostavitev sistemov javnega opozarjanja, ozaveščanje, izvajanje pripravljenih ukrepov v zdravstvenih in socialnovarstvenih centrih, ozelenitev mest, boljša zasnova stavb in prilagoditev delovnega časa lahko v skladu z našim poročilom EEA pomagajo zaščititi ljudi.

Vendar ukrepi za prilagajanje redko koristijo vsem enako. Da bi se zagotovilo, da najbolj ranljive skupine niso izpuščene, je treba poskrbeti, da ti ukrepi koristijo konkretno tem skupinam. Zelene površine lahko na primer dodamo na območjih, ki jih najbolj potrebujejo. Pravično prilagajanje terja tudi, da imajo ranljive skupine možnost sodelovati v procesu. Zdravstvene koristi mestnih zelenih površin so dobro znane, zlasti za otroke in starejše.

Ukrepi EU na področju podnebja in zdravja v praksi

EU je sprejela vrsto zakonov, politik in ukrepov za spodbujanje prilagajanja. Ti pomagajo usmerjati nacionalne, regionalne in lokalne organe pri krepitvi odpornosti in pripravljenosti na odzivanje ter varovanje zdravja ljudi.

Pri tem so ključnega pomena evropska podnebna pravila, po katerih je prilagajanje zakonska obveznost. Poleg tega evropski zeleni dogovor dodatno spodbuja prilagajanje, namen tega pa je zaščititi zdravje in dobro počutje državljanov pred z okoljem povezanimi tveganji in vplivi. To dopolnjuje strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, ki določa, kako se lahko EU prilagodi neizogibnim vplivom podnebnih sprememb in do leta 2050 postane odporna proti podnebnim spremembam.

Strategija vključuje povečanje uporabe podatkov prek vozlišča znanja EU o prilagajanju Climate-Adapt. Vključuje tudi prizadevanja za pospešitev ukrepov in zagotavljanje, da bodo ukrepe za prilagoditev sprejele vse ravni oblasti. Poleg tega je bil vzpostavljen evropski observatorij za podnebje in zdravje, da bi organom omogočil preprost dostop do virov, ki jim lahko pomagajo predvideti in zmanjšati grožnje za zdravje, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

Trenutno imajo vse države članice EU vzpostavljene nacionalne politike prilagajanja. Več kot 300 evropskih regij in lokalnih organov sodeluje v misiji EU za prilagajanje, da bi povečali odpornost proti vplivom podnebnih sprememb.

Image source: © Israil Pavel-Alexandru, Well with Nature /EEA

Podnebne spremembe in zdravje na kratko

• Podnebne spremembe in z njimi povezane posledice, kot so vročinski valovi, poplave ter širjenje nalezljivih bolezni, na številne načine vplivajo na zdravje ljudi. Najbolj ranljive skupine so pogosto tudi najbolj prizadete.
• Varovanje zdravja ljudi pred vplivi podnebnih sprememb je priznano v evropskih podnebnih pravilih. Nacionalni in lokalni organi si prizadevajo okrepiti družbeno odpornost proti posledicam podnebnih sprememb.
• Na vseh ravneh oblasti po vsej Evropi je treba sprejeti več ukrepov za zaščito starejših, otrok, skupin z nizkimi dohodki in ljudi z zdravstvenimi težavami ali invalidov, ki jih podnebne spremembe najbolj prizadenejo.

Kaj lahko storim? 

• Ugotovite, kaj vaši lokalni, regionalni in nacionalni organi počnejo na področju naložb v ozelenitev mest, podnebno odporne javne stavbe, fontane za pitno vodo in druge prilagoditvene ukrepe.
• Upoštevajte smernice nacionalnih ali lokalnih oblasti za zaščito sebe, svojih družinskih članov in ljudi v skupnosti med vročinskimi valovi ali drugimi ekstremnimi vremenskimi dogodki.
• Razmislite, kaj lahko storite, da zmanjšate ogljični odtis. Evropski podnebni pakt je priložnost za sodelovanje pri podnebnih ukrepih po vsej Evropi.