Vročinski valovi in širjenje nalezljivih bolezni zaradi podnebnih sprememb so naraščajoča grožnja za zdravje Evropejcev

EEA v svojem poročilu Climate change as a threat to health and well-being in Europe: focus on heat and infectious diseases (Podnebne spremembe kot grožnja za zdravje in dobrobit Evrope: v ospredju so vročina in nalezljive bolezni) navaja, da je kljub temu, da je zavedanje o potrebi po obravnavi vplivov podnebnih sprememb na zdravje ljudi vse večje, skrajni čas preiti od načrtovanja k dejanjem ter izboljšati ozaveščenost med delavci na področju javnega zdravja in zdravstva z namenom da bi prebivalci Evrope postali odpornejši.

Poročilo EEA je osredotočeno na vpliv, ki ga imajo visoke temperature na prebivalstvo in ki je razlog za največje število smrtnih žrtev, povezano z nevarnimi naravnimi pojavi v Evropi. Če ne bodo sprejeti prilagoditveni ukrepi, se bo število smrtnih žrtev zaradi podnebnih sprememb po predvidevanjih znatno povečalo. Nova nastajajoča grožnja so nalezljive bolezni, povezane s podnebjem, ki se bodo po ocenah širile na sever in povečevale breme bolezni v Evropi. Poročilo temelji na znanju, pridobljenem za evropski observatorij za podnebje in zdravje, ki zagotavlja dostop do cele vrste pomembnih podatkov, orodij, publikacij in drugih virov obveščanja o vplivih podnebnih sprememb na zdravje ljudi.

Ukrepi za zaščito ranljivih skupin pred vročinskimi valovi

Vse pogostejši, daljši in hujši vročinski valovi skupaj s starajočim se prebivalstvom in vse večjo urbanizacijo pomenijo, da je visokim temperaturam izpostavljenih več ranljivih prebivalcev, zlasti v južni in srednji Evropi. Številne šole in bolnišnice se nahajajo na območjih, kjer prihaja do učinkov urbanega toplotnega otoka, ki dodatno zvišujejo že tako visoke temperature, zato je prilagoditev teh objektov nujna. Naraščanje temperature vpliva tudi na zdravje in varnost pri delu, saj je v močno izpostavljenih sektorjih na leto povprečno izgubljenih 16 ur na delavca, največje izgube pa so v južni Evropi.

Za zmanjšanje vplivov vročine na zdravje je nujno poskrbeti za izvedbo številnih rešitev, vključno z učinkovitimi zdravstvenimi akcijskimi načrti za vročinske razmere, ustvarjanje bolj zelenih in senčnih območij v mestih, ustrezno načrtovanje in gradnjo stavb ter prilagoditev delovnega časa in delovnih pogojev, ki bi ljudem omogočili čim manjšo izpostavljenost.

Podnebne razmere, ki ustrezajo nalezljivim boleznim

Spreminjajoče se podnebne razmere postajajo čedalje primernejše za nastanek in prenos nalezljivih bolezni, povezanih s podnebjem, kot so malarija, denga mrzlica in mrzlica Zahodnega Nila, hkrati pa povečujejo tveganje za prenos bolezni na prej neprizadeta območja Evrope, npr. njene severne regije. Predvidevanja kažejo na podaljševanje sezone prenosa in večjo razširjenost vrst komarjev, ki prenašajo povzročitelje malarije in denge, to pa skupaj z naraščajočim številom primerov s potovanji uvoženih bolezni povečuje verjetnost za lokalne izbruhe.

Pri ljudeh, ki delajo v kmetijstvu, gozdarstvu ali službah za nujno pomoč, se lahko pojavi večje tveganje, da bodo zboleli za eno od teh bolezni, medtem ko imajo lahko starejši, majhni otroci in osebe z oslabljenim imunskim sistemom zaradi tovrstnih bolezni večje težave.

Segrevajoče se morje je tudi vse primernejše za nevarne bakterije iz rodu Vibrio, ki jih vsebujejo predvsem ribe in lupinarji, zlasti ob obali Baltskega morja. Izpostavljenost tem bakterijam lahko povzroči hudo bolezen. Učinkovito spremljanje vrst, ki nosijo ali prenašajo povzročitelje teh bolezni, in spremljanje bolezni bi pripomoglo k pripravi zgodnjih opozoril, boljšemu ciljno usmerjenemu obvladovanju vrst, ki nosijo take povzročitelje, ali načrtovanju cepljenja.

Ključna sta preventiva in usklajevanje

Spremljanje in nadzor groženj, povezanih s podnebjem, je učinkovit in najpogosteje omenjen ukrep v nacionalnih zdravstvenih strategijah ali strategijah prilagajanja podnebnim razmeram. Ključnega pomena je priprava zgodnjih opozoril: hitri, dobro organizirani in učinkoviti ukrepi v okviru zdravstvenih akcijskih načrtov za vročinske razmere ter ustrezno obveščanje javnosti lahko zmanjšajo tveganje za prenos bolezni.

Vključenost zdravstvenih in socialnih delavcev v načrtovanje prilagajanja podnebnim spremembam je na lokalni ravni nizka povsod po Evropi. V poročilu EEA je navedeno, da je za prilagajanje obstoječim in nastajajočim grožnjam za zdravje, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, nujno potrebna boljša pripravljenost zdravstvenega sektorja, ki se lahko doseže s krepitvijo ozaveščenosti, boljšim znanjem ter širšo vključenostjo delavcev na področju javnega zdravja in zdravstva. Izboljšanje odpornosti zdravstvenih objektov proti skrajnim vremenskim razmeram in skrb za zmožnost zdravstvenih sistemov, da se odzovejo na večje potrebe po oskrbi bolnikov ali postavljanju diagnoz bosta prav tako v pomoč.