Število Evropejcev, ki so izpostavljeni škodljivim obremenitvam s hrupom, naj bi po pričakovanjih v prihodnosti še naraščalo

V novem poročilu Evropske agencije za okolje „Hrup v Evropi – 2020“ (Noise in Europe – 2020) je navedeno, da je cestni promet največji povzročitelj obremenitev z hrupom, pri čemer se bodo zaradi rasti mest in povečanih zahtev po mobilnosti v naslednjem desetletju ravni hrupa predvidoma povečale tako v mestnem kot podeželskem okolju. Drugi največji povzročitelji obremenitve z okoljskim hrupom so železniški in zračni promet ter industrija.

Poročilo vsebuje posodobljene trende obremenitve s hrupom za obdobje 2012–2017. Na podlagi novih smernic Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o učinkih na zdravje zaradi izpostavljenosti hrupu nudi tudi prihodnje napovedi glede hrupa in s tem povezane vplive na zdravje v Evropi. Na podlagi predhodne ocene hrupa v Evropi v letu 2014 s strani Evropske agencije za okolje (EEA), so v poročilu obravnavani tudi ukrepi, ki so bili sprejeti za obvladovanje in zmanjševanje izpostavljenosti hrupu, ter napredek pri uresničevanju ciljev EU v zvezi z obremenitvijo s hrupom, ki jih določa zakonodaja EU, vključno z direktivo o okoljskem hrupu in sedmim okoljskim akcijskim programom EU.

Znatni vplivi na zdravje

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu znatno vpliva na zdravje. Na podlagi novih informacij SZO, EEA ocenjuje, da je tovrstna izpostavljenost krivec za 12 000 prezgodnjih smrti in prispeva k pojavu 48 000 novih primerov ishemične bolezni srca (ki jo povzroča oženje srčnih arterij) na leto po Evropi. Ocenjeno je tudi, da 22 milijonov ljudi trpi zaradi kroničnega občutka neprijetnosti in 6,5 milijonov zaradi kroničnih motenj spanja. Glede na dokaze SZO se ti vplivi na zdravje začnejo pojavljati pod pragi za poročanje, določenimi v direktivi EU o hrupu, in so zato verjetno podcenjeni. Poleg tega pa informacije, ki jih posredujejo države za katere velja direktiva, ne zajemajo vseh mestnih območij, cest, železniških prog in letališč.

Obremenitev s hrupom poleg vpliva na ljudi postaja vedno večja grožnja tudi prostoživečim živalim na kopnem in v vodi. Hrup lahko zmanjša uspešnost pri razmnoževanju in poveča smrtnost ter beg živali na tišja območja.

Cilj EU glede hrupa za leto 2020 ne bo dosežen

Čeprav je opaziti nekaj napredka s strani držav članic EU pri kartiranju in poročanju o območjih z višjim hrupom po Evropi, pa splošni cilji politike o okoljskem hrupu še niso doseženi. Zlasti pa ne bo dosežen cilj, določen za leto 2020 v sedmem okoljskem akcijskem programu, da se obremenitev s hrupom zmanjša in približa ravnem izpostavljenosti hrupu, ki jih priporoča SZO. Zaradi rasti mest in povečanih zahtev po mobilnosti v prihodnosti, naj bi se obremenitev s hrupom povečala.

Še vedno ni na voljo več kot 30 % podatkov, ki se zahtevajo v skladu z direktivo EU, čeprav je bil zakonsko določen rok za oddajo poročila v letu 2017. Znatne zamude kažejo, da države morda niso sprejele potrebnih ukrepov za obravnavanje obremenitve s hrupom. V poročilu je dodano, da je potrebno tudi boljše izvajanje — kar potrjuje sklepe nedavne ločene ocene Evropske komisije o izvajanju direktive.

Ukrepi za zmanjšanje ravni hrupa

V poročilu EEA je navedeno, da države že sprejemajo različne ukrepe za zmanjševanje in obvladovanje ravni hrupa, vendar je še vedno težko oceniti njihove koristi v smislu pozitivnih zdravstvenih izidov. Primeri najbolj priljubljenih ukrepov za zmanjševanje ravni hrupa v mestih vključujejo zamenjavo starih tlakovanih cest z gladkejšim asfaltom, boljše upravljanje prometnih tokov in zmanjševanje omejitve hitrosti na 30 km/uro. Obstajajo tudi ukrepi za ozaveščanje in spreminjanje vedenja ljudi pri uporabljanju manj hrupnih načinov prevoza, kot je kolesarjenje, pešačenje ali električna vozila.

Veliko število držav, mest in regij je tudi že vzpostavilo tako imenovana mirna območja, ki so večinoma parki in druge zelene površine, kamor se ljudje umaknejo pred mestnim hrupom. V poročilu je tudi navedeno, da je treba narediti več za vzpostavitev in zaščito mirnih območij zunaj mesta in za izboljšanje dostopnosti teh območij v mestih.

Ozadje direktive EU o okoljskem hrupu

V skladu z direktivo o okoljskem hrupu se izpostavljenost ljudi hrupu meri glede na dva praga poročanja; kazalniku za dnevno, večerno in nočno obdobje (L_den), ki meri izpostavljenost ravnem hrupa, povezano z „občutkom neprijetnosti“ in kazalniku za nočna obdobja (L_night), ki je zasnovan za ocenjevanje motnje spanja. Ti pragi za poročanje so višji od vrednosti, priporočenih s strani SZO, a trenutno ni vzpostavljenih nobenih mehanizmov za spremljanje napredka glede na nižje vrednosti.

Več informacij o direktivi o okoljskem hrupu:
https://ec.europa.eu/environment/archives/noise/directive.htm

Dostop do informacij prek storitve „The NOISE Observation & Information Service“ za Evropo:
http://noise.eea.europa.eu/

Informacijski pregled hrupa po državah
https://www.eea.europa.eu/themes/human/noise/noise-fact-sheets