EU verjetno ne bo dosegla cilja glede hrupa do leta 2030

V informativnem poročilu agencije EEA z naslovom „Outlook to 2030 – Can the number of people affected by transport noise be cut by 30%? (Obeti do leta 2030 – Ali je mogoče delež ljudi, ki se spopadajo s težavami zaradi hrupa v prometu, zmanjšati za 30 %?)“ je ocenjena izvedljivost izpolnitve cilja zmanjšanja hrupa iz akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje na podlagi dveh scenarijev: optimističnega in manj ambicioznega.

Kot je navedeno v tem poročilu, bi se – tudi če bi se ukrepi za zmanjšanje hrupa, ki so trenutno na voljo lokalnim organom, izvajali v celoti – do leta 2030 delež ljudi, ki jih hrup zaradi prometa zelo moti, zmanjšal le za približno 19 %. Med predlaganimi ukrepi, vključenimi v ta optimistični scenarij, so znižanje omejitve hitrosti v mestnih središčih, 50‑odstotna elektrifikacija vseh cestnih vozil, vzdrževanje in brušenje železniških tračnic, tišja zračna plovila in prepoved letenja ponoči. V teh scenarijih niso upoštevane možne bodoče zakonodajne ali regulativne spremembe na ravni EU, saj bi ocena takih sprememb zahtevala preveč časa za razvoj in izvedbo.

Manj ambiciozen scenarij predlaga skromnejši sklop ukrepov, kot so med drugim skladnost s sedanjimi predpisi EU glede hrupa motornih vozil, 25‑odstotna elektrifikacija vseh cestnih vozil ter izboljšani postopki pristajanja in vzletanja zračnih plovil. V tem scenariju je predvideno, da se bo delež ljudi, ki se spopadajo s težavami zaradi hrupa, povečal za 3 %, predvsem zaradi predvidenega povečanja cestnega, železniškega in zračnega prometa.

Da bi dosegli večji napredek pri zmanjševanju obremenitve s hrupom, si je treba bolj prizadevati za odpravo hrupa, ki ga povzroča cestni promet, je še navedeno v poročilu agencije EEA. Če želimo doseči cilj iz akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje, ukrepi ne bi smeli biti usmerjeni le na območja, na katerih se spopadajo z resnimi težavami zaradi hrupa, ampak tudi na območja, kjer je ta vpliv manjši. Cilj bi lahko dosegli s kombinacijo ukrepov, npr. z novimi ali strožjimi predpisi glede hrupa zaradi cestnega prometa, boljšim urbanističnim in prometnim načrtovanjem ter znatnim zmanjšanjem cestnega prometa v mestih.

V poročilu je predstavljenih tudi pet študij primerov zmanjšanja obremenitve s hrupom zaradi prometa v Berlinu (projektiranje cest), Madridu in Firencah (tihi asfalt in protihrupne pregrade), Monzi (območja z nizkimi emisijami), Švici (podložne ploščice za tirnice in tišje zavore vlakov) in Zürichu (omejitve hitrosti).

To poročilo Evropske agencije za okolje se opira na poročilo Evropskega tematskega centra za zdravje ljudi in okolje z naslovom „Projected health impacts from transportation noise – Exploring two scenarios for 2030 (Predvideni učinki hrupa zaradi prometa na zdravje in okolje – proučitev dveh scenarijev za leto 2030)“.