Zrak je po vsej Evropi še vedno preveč onesnažen in ostaja največje okoljsko tveganje za zdravje

Z nadaljnjimi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka na ravni, ki jih priporoča SZO, bi preprečili teh 253 000 smrtnih primerov, ki jih je mogoče pripisati onesnaženosti zraka, in zmanjšali število ljudi, ki živijo z drugimi izčrpavajočimi zdravstvenimi posledicami bolezni, kot sta sladkorna bolezen in astma.

V oceni iz informativnega poročila agencije EEA "Harm to human health from air pollution in Europe: burden of disease 2023" (Škoda za zdravje ljudi zaradi onesnaženosti zraka v Evropi: breme bolezni leta 2023) so predstavljeni najnovejši podatki za leto 2021 o posledicah za zdravje ljudi zaradi treh ključnih onesnaževal zraka: finih delcev, dušikovega dioksida in ozona.

Število smrtnih primerov, ki jih je mogoče pripisati onesnaženosti zraka, je še vedno previsoko

Med letoma 2005 in 2021 se je število smrtnih primerov v EU, ki jih je mogoče pripisati finim delcem (PM_2,5), ki so med najbolj škodljivimi onesnaževali zraka, zmanjšalo za 41 %. Kljub temu je onesnaženost zraka še naprej največje okoljsko tveganje za zdravje Evropejcev (sledijo ji drugi dejavniki, kot so izpostavljenost hrupu in kemikalijam ter vse večji vplivi s podnebjem povezanih vročinskih valov na zdravje), ki zlasti v mestih in na mestnih območjih povzroča kronične bolezni in smrtne primere, ki jih je mogoče pripisati onesnaženosti zraka.

Po zadnjih ocenah agencije EEA je bilo leta 2021 vsaj 253 000 smrtnih primerov v EU mogoče pripisati izpostavljenosti onesnaženju s finimi delci (PM_2,5) nad koncentracijo 5 µg/m³, ki jo priporoča SZO. V EU je zaradi onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom umrlo 52 000 ljudi, 22 000 smrtnih primerov pa je bilo mogoče pripisati kratkotrajni izpostavljenosti ozonu. Onesnaženost zraka povzroča tudi različna obolenja in znatno povečuje stroške za zdravstvene sisteme. Te priporočene koncentracije SZO se določijo na podlagi ravni onesnaženosti, nad katero obstajajo jasni dokazi o povezanih učinkih na zdravje.

Podatki, ki jih je danes objavila agencija EEA, nas opozarjajo, da je onesnaženost zraka še vedno največja okoljska problematika za zdravje v EU. Dobra novica je, da politika čistega zraka deluje in da se kakovost našega zraka izboljšuje. Vendar moramo storiti še več in še bolj znižati ravni onesnaženosti. Zato mora EU hitro sprejeti in začeti izvajati predlog revidirane direktive o kakovosti zunanjega zraka, katere cilj je tesneje uskladiti standarde EU za kakovost zraka s priporočili SZO.

Virginijus Sinkevičius

Evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo

Čeprav smo v zadnjih letih dosegli velik napredek pri zmanjševanju ravni onesnaženosti zraka, naši najnovejši podatki in ocene kažejo, da so vplivi onesnaženosti zraka na naše zdravje še vedno preveliki, saj povzročajo smrtne žrtve in bolezni, ki jih je mogoče pripisati onesnaženosti zraka. Dobra novica je, da si evropski, nacionalni in lokalni organi prizadevajo zmanjšati emisije z ukrepi, kot je spodbujanje javnega prevoza ali kolesarjenja v mestnih središčih, in posodobljeno zakonodajo.

Leena Ylä-Mononen

Izvršna direktorica agencije EEA

Vplivi ključnih onesnaževal zraka na bolezni

Novost v letošnji oceni je kvantifikacija zdravstvenega bremena, povezanega z določenimi boleznimi, h katerim prispeva onesnaženost zraka. Skupno zdravstveno breme, povezano z vsako od teh bolezni, ni odvisno le od smrtnih primerov, ki jih je mogoče pripisati onesnaženosti zraka in so povezani z zadevnimi boleznimi, temveč tudi od vsakodnevnega zdravstvenega bremena življenja s posledicami bolezni.

Pri nekaterih boleznih, kot sta ishemična bolezen srca in rak, je večina zdravstvenega bremena povezana s smrtnimi primeri, ki jih je mogoče pripisati onesnaženosti zraka, pri drugih boleznih, kot sta sladkorna bolezen in astma, pa je znatno zdravstveno breme povezano tudi z življenjem z izčrpavajočimi zdravstvenimi posledicami teh bolezni, ki običajno trajajo več let oziroma desetletij. Zato je pri obravnavi učinkov onesnaženosti zraka na zdravje pomembno, da se ne osredotočimo zgolj na smrtne primere, ki jih je mogoče pripisati onesnaženosti zraka, temveč tudi na dolgoročne vplive, ki jih lahko imajo te bolezni na kakovost vsakdanjega življenja evropskih državljanov, ko se spoprijemajo z dolgotrajnimi posledicami bolezni, kot je astma.

Če si med obravnavanimi boleznimi, povezanimi z onesnaženostjo zraka, ogledamo tiste, ki so posledica izpostavljenosti finim delcem (PM_2,5), predstavljajo največje zdravstveno breme ishemične bolezni srca, sledijo pa jim možganska kap, sladkorna bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučni rak in astma. V primeru dušikovega dioksida in treh obravnavanih bolezni največje zdravstveno breme povzroča sladkorna bolezen, čemur sledita možganska kap in astma.

Agencija EEA je skupaj z informativnim poročilom objavila tudi informativne preglede za posamezne države, v katerih je mogoče najti podrobne informacije o bremenu bolezni na ravni držav. Ugotovitve iz informativnega poročila agencije EEA so bile predstavljene na četrtem evropskem forumu za čist zrak za leto 2023 v Rotterdamu.

Aplikacija o kakovosti zraka: preverite podatke o zraku kjer koli v EU

Evropski državljani lahko podatke o kakovosti zraka preverijo v realnem času na različnih platformah, vključno z aplikacijo Air Quality Index. Z zadnjo različico te aplikacije so bile uvedene nove funkcije, s katerimi lahko uporabniki zdaj preverijo kakovost zraka na kateri koli lokaciji v EU, in sicer na podlagi vsakournih posodobitev podatkov iz več kot 3 500 postaj za spremljanje kakovosti zraka v Evropi skupaj z vseevropskim modeliranjem kakovosti zraka. Aplikacija je na voljo v 24 evropskih jezikih ter vključuje vrsto funkcij, ki uporabnikom omogočajo ocenjevanje in razlago kakovosti zraka v njihovem kraju.

Obvestilo urednikom

Informativno poročilo agencije EEA „Harm to human health from air pollution in Europe, burden of disease 2023“ (Škoda za zdravje ljudi zaradi onesnaževanja zraka v Evropi: breme bolezni leta 2023) je del svežnja o kakovosti zraka v Evropi za leto 2023.

Agencija EEA od leta 2014 ocenjuje število smrtnih primerov, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Pri tem uporablja priporočila v zvezi z vplivi na zdravje, ki so navedena v smernicah SZO za kakovost zraka iz leta 2021.

Podobno kot v prejšnjih letih se vplivi različnih onesnaževal zraka na zdravje ne bi smeli seštevati, da se izognemo dvojnemu štetju zaradi nekaterih prekrivanj podatkov. To velja za smrtnost in tudi za bolezen.