Ničelno onesnaževanje: cilji za leto 2030 so dosegljivi, vendar je treba odločneje ukrepati

Napredek opazen pri doseganju ciljev za leto 2030, vendar so ravni onesnaženosti še vedno previsoke

Napredek pri doseganju šestih ciljev ničelnega onesnaževanja je mešan. Zmanjšuje se onesnaževanje s pesticidi, antimikrobiki in morskimi odpadki. Na področju onesnaževanja s hrupom, hranili in odpadki ni bil dosežen velik napredek. Po drugi strani pa sta splošni visoki stopnji skladnosti s standardi EU za pitno (> 99 %) in kopalno vodo (> 93 %) spodbudni. Večino ciljev za leto 2030 lahko dosežemo z dodatnimi prizadevanji.

Vendar so sedanje ravni onesnaženosti še vedno veliko previsoke: več kot 10 % prezgodnjih smrti je v EU vsako leto še vedno povezanih z onesnaženim okoljem. To je predvsem posledica onesnaženosti zraka, pa tudi obremenitve s hrupom in izpostavljenosti kemikalijam, ki je verjetno podcenjena. Onesnaževanje podobno škoduje biotski raznovrstnosti. Med državami članicami so velike razlike, pri čemer stopnja prezgodnjih smrti na severu znaša približno 5–6 %, v južni in vzhodni Evropi pa 12–14 %.

Komisija je doslej izvedla ali napredovala pri vseh 33 ukrepih, napovedanih v akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje iz leta 2021. Da bi ti ukrepi učinkovali, Komisija v poročilu poziva k hitremu dogovoru in sprejetju zakonodajnih predlogov ter boljšemu izvajanju obstoječe zakonodaje na lokalni, nacionalni in čezmejni ravni. Zlasti ugotavlja, da bi se, če bi EU izvedla vse zadevne ukrepe, ki jih je predlagala Komisija, število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka v letu 2030 zmanjšalo za do 66 % v primerjavi z letom 2005, pri čemer bi koristi ukrepov za čist zrak odtehtale stroške in prispevale k povečanju skupnega BDP. V poročilu poudarja tudi pomen spodbujanja svetovnih pobud in podpore tretjim državam pri njihovih prizadevanjih za zmanjšanje onesnaževanja.

Izvršni podpredsednik Komisije za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans je povedal:

„Danes predstavljeni dokazi nam ponovno kažejo, da so koristi ukrepanja za čist zrak, vodo in tla veliko večje od naložb. To želijo tudi državljani, saj jih je več kot 80 % zaskrbljenih zaradi zdravstvenih in okoljskih problemov, ki jih povzroča onesnaževanje.“

Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je dejal:

„Danes predstavljamo prepričljive dokaze o rezultatih ambicioznih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja. Poročila kažejo, da je cilj EU glede ničelnega onesnaževanja realističen in mogoč, vendar le, če pospešimo sprejemanje zakonodajnih predlogov, povezanih z onesnaževanjem, in okrepimo izvajanje veljavne zakonodaje EU o onesnaževanju. Upam tudi, da bodo današnja poročila pomagala prepričati naše svetovne partnerje, da se v okviru prihodnjih pogajanj COP15 o biotski raznovrstnosti dogovorijo o enako ambicioznih ciljih.“

Izvršni direktor Evropske agencije za okolje Hans Bruyninckx je dodal:

Prvo poročilo Evropske agencije za okolje o spremljanju ničelnega onesnaževanja kaže, da Evropa napreduje pri zmanjševanju in preprečevanju onesnaževanja na ključnih področjih, kot so zrak, kopalna voda in pitna voda, ter uporablja manj nevarne pesticide. Vendar pa je za uresničitev naše vizije za leto 2050 potreben napredek pri zmanjševanju odvečnih hranil v okolju, vplivu hrupa in kemikalij na zdravje ter zgodnjem opredeljevanju nastajajočih težav.

Ocena spremljanja, ki jo je opravila Evropska agencija za okolje, kaže mešano sliko

• Dosežen je bil dober napredek pri zmanjševanju vplivov onesnaženosti zraka na zdravje, saj se je število prezgodnjih smrti od leta 2005 zmanjšalo za 45 %. Če se bo ta pretekli trend nadaljeval, bo EU na dobri poti, da doseže cilj 55-odstotnega zmanjšanja.
• Površina zemljišč, ki jih je negativno prizadela onesnaženost zraka, se je od leta 2005 zmanjšala za 12 %. Če se bo ta pretekli trend nadaljeval, EU ne bo dosegla cilja 25-odstotnega zmanjšanja.
• Od izhodišča v obdobju 2012–2015 je bil dosežen le majhen napredek pri zmanjševanju izgub hranil. Glede na omejen napredek, dosežen doslej, EU ni na dobri poti, da bi dosegla cilj 50-odstotnega zmanjšanja.
• Uporaba pesticidov in tveganje zaradi njih sta se od izhodiščnega obdobja 2015–2017 zmanjšala za 14 %, uporaba nevarnejših pesticidov pa za 26 %. Na podlagi tega nedavnega trenda je EU na dobri poti, da doseže cilj zmanjšanja uporabe pesticidov in tveganja zaradi njih ter uporabe nevarnejših pesticidov za 50 %.
• Prodaja antimikrobikov za uporabo v veterinarski medicini se je od leta 2018 zmanjšala za 18 %. Če se bo ta pretekli trend nadaljeval, bo EU na dobri poti, da doseže cilj 50-odstotnega zmanjšanja.
• Delež ljudi, na katere vpliva hrup v prometu, se med letoma 2012 in 2017 ni bistveno zmanjšal. Ker ni znakov, da bi se ravni hrupa od takrat znatno zmanjšale, verjetno EU ne bo dosegla cilja 30-odstotnega zmanjšanja deleža ljudi, ki jih kronično prizadeva hrup v prometu.
• Začasna analiza kaže, da se je količina plastičnih odpadkov v morju v zadnjih letih zmanjšala. Čeprav je to spodbudno, so za oceno napredka pri doseganju ciljev zmanjšanja količine plastičnih odpadkov v morju za 50 % in zmanjšanja izpustov mikroplastike v okolje za 30 % potrebni dosledni in celoviti podatki iz celotne EU.
• Skupno nastajanje odpadkov se je med letoma 2010 in 2018 počasi povečevalo, leta 2020 pa se je zaradi pandemije močno zmanjšalo. Nastajanje ostankov komunalnih odpadkov (odpadkov, ki se ne reciklirajo ali ponovno uporabijo) je od leta 2016 stabilno. Če se ti tokovi odpadkov v prihodnjih letih ne bodo bistveno zmanjšali, EU ne bo izpolnila ciljev znatnega zmanjšanja skupne količine odpadkov in zmanjšanja ostankov komunalnih odpadkov za 50 %.

Ozadje

Današnje poročilo Evropske komisije je podprto s poglobljeno analizo Evropske agencije za okolje v zvezi s spremljanjem in vključuje prispevek Skupnega raziskovalnega središča v zvezi z obeti. Spletni dokument o oceni spemljanja ničelnega onesnaževanja, ki ga je pripravila Evropska agencija za okolje, zagotavlja medsektorsko oceno onesnaževanja, osredotočeno na teme proizvodnje in potrošnje, zdravja in ekosistemov.

Onesnaževanje je največji okoljski vzrok številnih duševnih in telesnih bolezni ter prezgodnjih smrti, zlasti med otroki, osebami z določenimi zdravstvenimi težavami in starejšimi. Onesnaževanje je tudi ena od petih glavnih groženj biotski raznovrstnosti.

Komisija je v okviru akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje uvedla devet vodilnih pobud in 33 posebnih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja, nazadnje s svežnjem o ničelnem onesnaževanju za čistejši zrak in vodo.

Vsa poročila bodo obravnavana na prihodnji konferenci deležnikov ničelnega onesnaževanja, ki bo 14. decembra 2022.

Ocena spremljanja in obetov se uporablja kot izhodišče za prihodnje preglede napredka, ki jih bo opravila Evropska agencija za okolje; naslednji pregled načrtuje za leto 2024, da bi podprla Evropsko komisijo in države članice pri doseganju ciljev. Ocena bo tudi podlaga za prihodnje politike, namenjene podpori cilju ničelnega onesnaževanja, tj. zmanjšanju onesnaževanja do obsega, ki ne predstavlja več tveganja za zdravje ljudi in okolje, do leta 2050. 

For information

• The European Commission's Zero Pollution Monitoring and Outlook Report
• Third Clean Air Outlook Report and underpinning study
• EEA Zero pollution monitoring assessment
• JRC Zero pollution outlook 2022 and news
• RTD report ‘Horizon projects supporting the zero pollution action plan'.
• Zero Pollution Action Plan website
• Zero Pollution package of 26 October 2022 (IP 22 6278)
• Zero Pollution Stakeholder Conference including registration
• Eurobarometer: “Attitudes of Europeans towards Air Quality”