All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesNaredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Kakovost zraka v Evropi se izboljšuje. Vendar onesnažen zrak še vedno poslabšuje zdravje in povzroča smrti, ki jih je mogoče preprečiti, zlasti v mestih. Dobra novica je, da lahko pomagajo čistejše rešitve za promet, ogrevanje, industrijo in kmetijstvo.
Vročinski valovi, suše, gozdni požari in poplave v spreminjajočih se podnebnih razmerah vse bolj vplivajo na naše zdravje in dobro počutje. EU spodbuja ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje na nacionalni, mestni in občinski ravni. Ali nam bodo ti ukrepi pomagali, da se bomo v prihodnosti lažje upirali ekstremnim vremenskim razmeram?
Onesnaževanje okolja vpliva na naše zdravje in kakovost življenja. Evropska agencija za okolje v svojih ocenah poudarja te vplive in možne koristi, ki bi jih prineslo čistejše okolje. Z vsakim ukrepom, ki ga sprejmemo za doseganje ničelnega onesnaževanja v Evropi, lahko preprečimo nekaj primerov raka in izboljšamo kakovost življenja.
Leto dni potem, ko je izbruhnila pandemija covida-19 in se še vedno spopadamo z njenimi posledicami, Evropa pripravlja različne svežnje politik za uresničevanje ambicioznih ciljev, začrtanih v evropskem zelenem dogovoru. Bistveno je, da Evropa svojih ciljev ne izgubi izpred oči in zagotovi, da bo do leta 2050 ustvarila odporno družbo, ki bo temeljila na solidarnosti in zdravem okolju za vse njene državljane.
Onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in vplivi podnebnih sprememb so ključna tveganja za vsakodnevno zdravje in dobro počutje Evropejcev. Govorili smo s Catherine Ganzleben, vodjo skupine za onesnaženost zraka, okolje in zdravje, Albertom Gonzálezom, strokovnjakom za kakovost zraka pri agenciji EEA, in Eulalio Peris, strokovnjakinjo za obremenitev s hrupom pri agenciji EEA, da bi izvedeli več o tem, kako agencija EEA krepi znanje na tem pomembnem področju dela.
Pandemija bolezni covid-19 je jasen pokazatelj tega, kako krhka sta lahko naša družba in gospodarstvo, kadar sta soočena z večjim pretresom. Pričakovati je mogoče, da bodo zaradi degradacije okolja in podnebnih sprememb tovrstni pretresi še pogostejši in hujši. Edina izvedljiva možnost, ki jo imamo, ko smo soočeni z negotovostjo in mnogimi izzivi, je poskrbeti, da bomo z vsako odločitvijo, ki jo bomo v tem ključnem obdobju sprejeli, bližje našim ciljem na področju družbenih vprašanj in trajnosti.
Kako lahko oblikujemo bolj trajnosten in odporen svet, ko je kriza zaradi epidemije koronavirusne bolezni v polnem zamahu? Evropska agencija za okolje bo v tem kritičnem obdobju, v katerem se bodo sprejemale ključne odločitve o okrevanju, združila znanje s področja nove koronavirusne bolezni in okoljskih vidikov ter prispevala k ozaveščeni razpravi.
Evropske države sprejemajo drastične ukrepe za omejitev posledic bolezni covid 19 za zdravje Evropejcev in gospodarstvo. Tovrstne krize imajo običajno takojšnje in resne posledice za celotno prebivalstvo in gospodarstvo. Ker bi lahko kriza zaradi koronavirusa prizadela ključne gospodarske panoge, se pričakuje, da bi lahko delno zmanjšala tudi učinke gospodarskih dejavnosti na okolje in podnebje. Vendar veliki in nenadni pretresi z izjemno visokimi stroški za družbo ne odražajo prizadevanj Evropske unije, da bi svoje gospodarstvo preoblikovala in do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Evropski zeleni dogovor in nedavno predlagana evropska podnebna pravila namesto tega pozivajo k nepovratnemu in postopnemu zmanjševanju emisij, pri čemer je treba zagotoviti pravičen prehod in pomoč prizadetim.
Obremenitev s hrupom je vse večji problem po vsej Evropi in mnogi se morda ne zavedajo, kakšen vpliv ima na njihovo zdravje. Z Eulalio Peris, strokovnjakinjo Evropske agencije za okolje na področju okoljskega hrupa, smo razpravljali o ključnih ugotovitvah poročila Evropske agencije za okolje z naslovom „Environmental noise in Europe — 2020“ (Okoljski hrup v Evropi – 2020), ki je bilo objavljeno v začetku tega meseca.
Na začetku tega meseca je Evropska agencija za okolje objavila poročilo „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020“ (SOER 2020). Ugotovila je, da Evropa svojih ciljev do leta 2030 ne bo dosegla brez nujnih ukrepov v naslednjih desetih letih, s katerimi bo obravnavala skrb vzbujajočo hitrost izgube biotske raznovrstnosti, čedalje večje učinke podnebnih sprememb in čezmerno porabo naravnih virov. Predlagala je tudi nekaj ključnih rešitev, ki bi pomagale Evropi vrniti se na pot k doseganju teh ciljev. Sestali smo se Tobiasom Lungom, strokovnjakom za koordinacijo in oceno poročila SOER 2020 pri agenciji EEA, da bi se pogovorili o pomenu tega poročila.
Potrebni so ciljno naravnani ukrepi za zaščito najranljivejše skupine prebivalstva v Evropi, vključno z revnimi, starejšimi in otroki, pred okoljskimi nevarnostmi, kot so onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in ekstremne temperature. Aleksandra Kazmierczak, strokovnjakinja za prilagajanje podnebnim spremembam pri Evropski agenciji za okolje (EEA), pojasnjuje glavne ugotovitve novega poročila agencije, v katerem so ocenjene povezave med socialnimi in demografskimi neenakostmi ter izpostavljenostjo onesnaženosti zraka, hrupu in ekstremnim temperaturam.
Številni živo srebro še vedno povezujejo s termometri, večina pa tudi ve, da je strupen. Uporaba živega srebra se zaradi njegove strupenosti v Evropi postopno ukinja, še vedno pa ga veliko kroži v zraku, vodi, tleh in ekosistemih. Ali je živo srebro še vedno problem in kakšni ukrepi se sprejemajo v zvezi z njim? Pogovarjali smo se z Ianom Marnanejem, strokovnjakom za trajnostno izkoriščanje virov in industrijo pri Evropski agenciji za okolje.
Zahvaljujoč zakonodaji, tehnologiji in manjši rabi fosilnih goriv v številnih državah, se zrak v Evropi v zadnjih desetletjih izboljšuje. Kljub temu pa ima onesnažen zrak še vedno negativen vpliv na mnogo ljudi, zlasti v mestih. Obravnava onesnaženosti zraka zaradi svoje kompleksnosti, zahteva usklajene aktivnosti na več ravneh. Da bi k sodelovanju pritegnili državljane, je bistvenega pomena, da se jim na enostavno dostopen način zagotovijo pravočasne informacije. Naš indeks kakovosti zraka, ki smo ga pred kratkim vpeljali, omogoča prav to. Izboljšanje kakovosti zraka ne bi koristilo le našemu zdravju, ampak bi lahko pomagalo tudi pri reševanju podnebnih sprememb.
Znano je, da izpostavljenost škodljivim kemikalijam vpliva na zdravje ljudi in na okolje. Kako ob dejstvu, da svetovna proizvodnja kemikalij narašča ter da se nenehno razvijajo in uporabljajo nove kemikalije, vemo, kaj je varno? S Xenio Trier, strokovnjakinjo za kemikalije pri EEA, smo se pogovarjali o različnih vprašanjih v zvezi z varno uporabo kemikalij v Evropi ter o tem, kako k zmanjševanju njihovih možnih stranskih učinkov prispeva Evropska unija.
Prejšnji mesec je Evropska agencija za okolje (EEA) izdala svoje najnovejše poročilo „Kakovost zraka v Evropi“, v katerem je ugotovljeno, da kljub postopnemu izboljševanju kakovosti zraka njegova onesnaženost ostaja največja okoljska nevarnost za zdravje v Evropi. Z Albertom Gonzálezom Ortizom, strokovnjakom za kakovost zraka v agenciji, smo se pogovarjali o ugotovitvah poročila ter o tem, kako tehnologija, kot so satelitski posnetki, pomaga izboljševati raziskave o kakovosti zraka.
Evropa se opira na intenzivno kmetijstvo, da bi pridelala zadostno količino hrane, kar vpliva na okolje in naše zdravje. Ali lahko Evropa najde okolju prijaznejši način za pridelavo hrane? To vprašanje smo postavili Ybelu Hoogeveenu, vodji skupine pri Evropski agenciji za okolje, ki preučuje vpliv porabe virov na okolje in blaginjo ljudi.
Evropsko gospodarstvo še vedno čuti vpliv gospodarske krize, ki se je začela leta 2008. Brezposelnost in zniževanje plač sta prizadela na milijone ljudi. Ali naj govorimo o okolju, medtem ko novi diplomanti ne morejo najti službe na enem od najbogatejših koncev sveta? Novi okoljski akcijski program Evropske unije počne prav to, in še več. Okolje obravnava kot neločljiv sestavni del našega zdravja in našega gospodarstva.
For references, please go to https://eea.europa.eu./sl/themes/human/articles/articles_topic or scan the QR code.
PDF generated on 05.11.2024 04:21
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18
Software version: EEA Plone KGS 23.9.14
Akcije dokumenta
Deli z drugimi