Arktika — Zakaj bi morali skrbeti zaradi Arktike?

Dines Mikaelsen umiri svojo puško ob premcu nežno pozibavajoče se ladje, napolni ležišče naboja in da znak svojim tovarišem, da umolknejo. Inuitski lovec je že nekajkrat zgrešil. Pritisne na sprožilec. Glasen pok odmeva med ledenimi gorami, sto metrov stran pa se zgrudi tjulenj.

Mikaelsenovi štirje spremljevalci – turisti – so osupli. Čeprav je to razlog njihovega prihoda, so vseeno malo pretreseni. Turizem v teh krajih se šele razvija in tudi Dines se s tem še ne ukvarja dolgo, vendar je danes njegov zaslužek v precejšnji meri odvisen od turistov. Medtem ko druge kulture živijo predvsem od lepo obrezanih kosov mesa, zavitih v celofan, pa imajo lov in tradicionalne oblike reje živali še vedno osrednjo vlogo v kulturah arktičnega območja.

Arktično kulturo in pokrajino, prav tako kot Dinesovo majhno turistično podjetje, oblikujeta dve močni sili: globalizacija in podnebne spremembe. Globalizacija je prinesla MTV, iPod, vrhunske navigacijske sisteme in večjo izpostavljenost zunanjemu svetu. Podnebne spremembe preoblikujejo ledeno pokrajino, topijo ledenike in odpirajo morske poti. To pa ponuja nove priložnosti. Prvič v zgodovini v Tasiilaqiju, Dinesovi vasi na otoku Ammassalik na vzhodni obali Grenlandije, pristajajo turistične križarke. Leta 2006 so prispele štiri, leto kasneje že osem. „Pred petimi leti na severu Grenlandije ni bilo muh. Danes jih imajo. Sedaj so muhe tukaj vsaj en mesec prej, kot so bile včasih,“ pravi Dines. Je tudi opazno topleje. Poletne temperature v Tasiilaqiju so v zadnjih nekaj poletjih dosegle celo 22 stopinj – in porušile predhodne rekorde.

Kaj se dogaja na Arktiki?

Vpliv podnebnih sprememb je na Arktiki močnejši kot kjer koli drugje. V zadnjih 50 letih so se temperature na Arktiki v primerjavi s svetovnim povprečjem povišale za dvakrat.⁽¹⁹⁾ V raziskavi agencije Catlin Arctic Survey, opravljeni spomladi leta 2009, so proučevali led v dolžini 450 km v Beaufortskem morju na severnem grebenu Arktike. V povprečju je bil led globok le 1,8 metra in star le eno leto. Starejši, gostejši in bolj stabilen morski led pa izginja. Leta 2008 so bile severozahodne in severovzhodne morske poti skozi Arktiko v poletnih mesecih celo za kratek čas plovne, kar je bilo prvič v zgodovini beleženja podatkov.

Negativni vplivi ogrožajo občutljivo omrežje arktičnih ekosistemov, ki se hitro spreminjajo. Posebej zaskrbljujoče je stanje arktičnega ledu na morju. Led in morje pod njim namreč predstavljata pravo sestavljenko življenja – a zaradi podnebnih sprememb je vse ogroženo.

Polarni medvedi stradajo, saj je led, ki je najbližje morju in na katerem najraje počivajo tjulnji, pretanek, da bi še zdržal njihovo težo. Ptice selivke, ki se poleti selijo na Arktiko, zamudijo najplodnejše pomladno obdobje brstenja, saj le to sedaj nastopi tri tedne prej – pred njihovim prihodom.

Zakaj bi morali skrbeti zaradi Arktike?

Za večino od nas je Arktika zelo oddaljena, tako zemljepisno kot pomensko. Kljub temu pa ta regija igra ključno vlogo pri uravnavanju svetovnega podnebja. Če se bo podnebje spreminjalo z napovedano hitrostjo tudi v prihodnosti, bodo posledice zelo hude za vse nas.

Severni in južni pol imata pri uravnavanju svetovnega podnebja ključno vlogo – delujeta kot hladilni sistem. Zaradi tanjše snežne prevleke zemlja vsrka več sončne toplote in posledično se spremenijo morski tokovi. Severno ledeno morje je mešanica pitne stopljene vode in morske vode ter vpliva na morske tokove po vsem svetu. Nekateri znanstveniki verjamejo, da lahko preveč sladke stopljene vode dejansko celo „prekine“ nekatere morske tokove, ki so bistveni za oblikovanje podnebja na jugu.

Arktika je tudi dom več milijonom ljudem, tudi mnogim enkratnim, avtohtonim populacijam. Tudi ti ljudje in njihova kultura so ogroženi.

Nove gospodarske dejavnosti na Arktiki

Topljenje ledu v severnem ledenem morju in ledenikov bo odprlo nova področja za gospodarsko izkoriščanje. Zelo verjetno je, da se bo v prihodnjih desetletjih na Arktiki razvilo več novih gospodarskih dejavnosti. Ribolov se bo zaradi topljenja ledu pomaknil še bolj severno; izkoriščali se bodo naftni in predvsem plinski viri; turizem se že razvija; zaradi povečanega izvoza arktičnih dobrin se bo verjetno povečal tudi ladijski promet.

Medcelinski transport dobrin se bo verjetno razvil, če bo več plovnih voda in tanjši led, vendar bo potreben tudi razvoj ladij in druge infrastrukture. Poveča se lahko tudi pridobivanje mineralnih surovin, lesa in drugih virov. Različni narodi Arktike bodo morda pričeli tekmovati za nadzor nad viri, ozemlji in plovnimi potmi. Usklajevanje novih možnosti, ki jih ponuja toplejša Arktika s tveganji (kot so na primer razlitja nafte in okoljske posledice) predstavlja velik izziv – izziv, ki zahteva spremembo političnega upravljanja Arktike.

Okoljsko upravljanje

V drugih delih sveta okoljski izziv pomeni predvsem obnovitev okrnjenih ekosistemov. Na Arktiki pa še imamo možnost zaščititi okolje, ki je v veliki meri edinstveno. Danes je sistem upravljanja Arktike zelo razdrobljen. Čeprav se veliko mednarodnih sporazumov nanaša tudi na Arktiko, le ti niso bili oblikovani posebej za to regijo, njihovo izvajanje pa med različnimi arktičnimi državami niti ni enako.

Evropska komisija je novembra 2008 predstavila dokument, v katerem opredeljuje interese EU v regiji in predlaga vrsto ukrepov za države članice in institucije EU. To je prvi korak k oblikovanju enotne politike za Arktiko v EU. Glavni cilji EU so:

• zaščita in ohranjanje Arktike skupaj z njenim prebivalstvom
• spodbujanje trajnostnega izkoriščanja virov
• prispevanje k izboljšanemu multilateralnemu upravljanju Arktike

18. Ocena Amap 2009: Človeško zdravje na Arktiki

19. IPCC 2007, Četrto ocenjevalno poročilo, Povzetek za oblikovalce politik