Ničelno onesnaževanje: velika večina evropskih kopalnih voda dosega najvišje standarde kakovosti

Delež „odličnih“ obalnih in celinskih kopališč se je v zadnjih letih ustalil pri približno 85 %, leta 2020 pa je znašal 82,8 % po vsej Evropi. Minimalni „zadostni“ standardi kakovosti vode so bili leta 2020 izpolnjeni pri 93 % spremljanih kopališč, v petih državah, in sicer na Cipru, v Avstriji, Grčiji ter na Malti in Hrvaškem, pa je bilo 95 % ali več kopalnih voda odlične kakovosti.

Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je ob tej priložnosti dejal:„Kakovost kopalnih voda v Evropi je še vedno visoka, kar je dobra novica za Evropejce in Evropejke, ki se bodo letos poleti odpravili na plaže in kopališča. To je rezultat direktive o kopalnih vodah, ki že več kot 40 let zaobjema trdo delo in sodelovanje predanih strokovnjakov. V maju sprejeti akcijski načrt za ničelno onesnaževanje bo pripomogel k ohranjanju zdravih in varnih voda ter čistosti naših morij in rek.“

Izvršni direktor Evropske agencije za okolje Hans Bruyninckx je dodal:„Kakovost evropskih kopalnih voda ostaja visoka po štirih desetletjih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja. Zakonodaja EU ni le prispevala k izboljšanju splošne kakovosti, temveč je pripomogla tudi k opredelitvi področij, na katerih so potrebni posebni ukrepi.“

Dve tretjini kopališč se nahajata na evropskih obalah. Ti rezultati so dober pokazatelj, kje lahko kopalci najdejo kopališča z najboljšo kakovostjo kopalnih voda. Na kar nekaj kopališčih se je zgodilo, da kakovosti kopalne vode ni bilo mogoče razvrstiti v okviru te ocene, saj so omejitve zaradi pandemije povzročile neustrezno zbiranje vzorcev.

Leta 2020 je bila kakovost kopalne vode slaba na 296 kopališčih, kar predstavlja 1,3 % kopališč v Evropi. Medtem ko se je delež kopališč s slabo kakovostjo vode od leta 2013 nekoliko zmanjšal, še vedno obstajajo težave, zlasti pri ocenjevanju virov onesnaževanja in izvajanju celostnih ukrepov za gospodarjenje z vodami. Na kopališčih, kjer je težko ugotoviti izvor ali vzroke onesnaženja, so potrebne posebne študije virov onesnaževanja.

V okviru akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje in v skladu s strategijo za biotsko raznovrstnost je Komisija nedavno začela revizijo direktive o kopalnih vodah. Namen te revizije je oceniti, ali sedanja pravila še vedno ustrezajo svojemu namenu varovanja javnega zdravja in izboljšanja kakovosti vode ali pa je treba obstoječi okvir izboljšati, zlasti z obravnavanjem novih parametrov. V okviru tega postopka bo Komisija kmalu sodelovala s skupnostjo deležnikov prek spletnega javnega posvetovanja.

Ugotovitve iz letošnjega poročila bodo predstavljene 2. junija na zasedanju v okviru Zelenega tedna EU, ki bo letos osredotočeno na ničelno onesnaževanje. Poleg letošnjega poročila o kopalnih vodah je Evropska agencija za okolje objavila tudi posodobljen interaktivni zemljevid, ki kaže stanje posameznih kopališč. Na voljo so tudi posodobljena poročila po državah in več informacij o izvajanju direktive na nacionalni ravni.

Ozadje

Kakovost kopalnih voda v Evropi se je v zadnjih 40 letih zelo izboljšala, med drugim zahvaljujoč direktivi EU o kopalnih vodah. Učinkovito spremljanje in upravljanje, ki sta bila uvedena z Direktivo, sta v kombinaciji z drugo okoljsko zakonodajo EU, kot je direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode iz leta 1991, pripomogla k občutnemu zmanjšanju deleža neobdelanih ali delno obdelanih komunalnih in industrijskih odpadnih voda, ki konča v kopalnih vodah. Posledično se je onesnaževanje zmanjšalo na vse več lokacijah, kar je privedlo do znatnega izboljšanja kakovosti vode. Z revizijo direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, ki pravkar poteka, se ocenjuje, kako bi bilo mogoče po vsej EU sprejeti boljše ukrepe za dosledno obravnavanje preplavljanja odpadne vode, zlasti glede na vplive podnebnih sprememb.

Vse države članice EU ter Albanija in Švica spremljajo kakovost vode na svojih kopališčih v skladu z določbami direktive EU o kopalnih vodah.

Zakonodaja glede na raven zaznanih fekalnih bakterij določa razvrstitev kopalnih voda kot „odličnih“, „dobrih“, „zadostnih“ ali „slabih“. Za „slabe“ kopalne vode bi morale države članice EU sprejeti določene ukrepe, kot so prepoved ali odsvetovanje kopanja in zagotavljanje informacij javnosti, ter ustrezne popravne ukrepe.

Več informacij

Ocena kakovosti kopalnih voda za leto 2020, vključno s poročili po državah in interaktivnim zemljevidom

Prihajajoče javno posvetovanje o direktivi o kopalnih vodah

Predpisi EU v zvezi s kakovostjo kopalnih voda