Po Evropi se kažejo podnebne spremembe, ki potrjujejo, da je prilagoditev nujno potrebna

Poročilo „Podnebne spremembe, vplivi in ogroženost v Evropi 2012“ ugotavlja, da so povprečne temperature povsod po Evropi višje, hkrati pa se količina padavin v južnih predelih Evrope zmanjšuje, v severnih pa povečuje. Ledena plošča na Grenlandiji, led v Severnem ledenem morju in številni ledeniki po Evropi se talijo, stanjšala se je snežna odeja in večji del permafrosta se segreva.

Ekstremni vremenski pojavi, na primer vročinski vali, poplave in suše, v zadnjih letih povzročajo vedno večjo škodo povsod po Evropi. Skupaj s povečano človekovo dejavnostjo na ogroženih območjih so tudi podnebne spremembne ključni dejavnik. Pričakuje se, da bo v prihodnje ta ogroženost zaradi podnebnih sprememb še večja, saj se predvideva, da bodo lahko ekstremni  vremenski pojavi intenzivnejši in pogostejši. Poročilo pravi, da se bodo stroški škode po pričakovanjih še naprej povečevali, če se evropske družbe ne bodo prilagodile.

Nekatere regije se bodo manj sposobne prilagoditi kot druge, deloma tudi zaradi ekonomskih razlik v Evropi. Vplivi podnebnih sprememb bi lahko te razlike še poglobili.

Jacqueline McGlade, izvršna direktorica Evropske agencije za okolje, je izjavila: „Podnebne spremembe so realnost po vsem svetu. Obseg postaja vedno večji in spremembe so vedno hitrejše.  To pomeni, da se mora prilagoditi celotno gospodarstvo, tudi gospodinjstva z zmanjševanjem emisij.“

Ugotovljene podnebne spremembe in napovedi za prihodnost – nekatere glavne ugotovitve

Zadnje desetletje (2002–2011) je bilo najtoplejše, kar jih je bilo v Evropi kdaj zabeleženih. Povprečna temperatura v Evropi je sedaj 1,3°C višja kot je bila v predindustrijskem obdobju. Projekcije klimatskih modelov  kažejo, da bi lahko bila Evropa v drugi polovici 21. stoletja za 2,5–4°C toplejša od povprečja v obdobju od leta 1961 do 1990.

Vročinski vali so pogostejši in trajajo dlje. V zadnjem desetletju je zaradi posledic vročinskih valov umrlo več deset tisoč ljudi. Če se družbe ne bodo prilagodile, lahko v naslednjih desetletjih zaradi pričakovanega porasta vročinskih valov umrle še več ljudi, pravi poročilo. Vendar pa naj bi se v številnih državah hkrati zmanjšalo število umrlih zaradi mraza.

Poročilo tudi ugotavlja, da se količina padavin v nekaterih južnih predelih Evrope zmanjšuje , v nekaterih severnih  regijah Evrope pa  narašča. Ta gibanja naj bi se še nadaljevala. Zaradi podnebnih sprememb naj bi reke zlasti v severni Evropi pogosteje poplavljale, saj višje temperature vplivajo na vodni krog. Toda iz podatkov opoplavah v preteklih letihtežko ugotovimo delež vpliva podnebnih sprememb.

Hidrološka suša je postala intenzivnejša in pogostejša, predvsem v južni Evropi. Pretoki rek se bodo po napovedih v južni Evropi, predvsem poleti precej zmanjšali. Pretoki naj bi bili manjši tudi v številnih drugih delih Evrope.

Arktika se segreva hitreje od drugih regij. Rekordno nizka raven ledu je bila na Arktiki zabeležena v letih 2007, 2011 in 2012, ki se je zmanjšala na približno polovico glede na raven iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Taljenje grenlandske ledene plošče se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja podvojilo. Med letoma 2005 in 2009 se je vsako leto stopilo  povprečno 250 milijard ton ledu. Ledeniki v Alpah so od leta 1850 naprej izgubili približno dve tretjini svojega obsega in pričakovati je, da se boto gibanje nadaljevalo.

Morska gladina se dviga, zato narašča tveganje poplavljanja obalnih območij, ob nevihtah. Globalna povprečna višina morske gladine se je v 20. stoletju dvigala po 1,7 mm na leto, v zadnjih desetletjih pa se dviguje po 3 mm na leto. Napovedi za prihodnost so precej različne,  verjetno se bo gladina morja v 21. stoletju dvigala hitreje kot v 20. stoletju. Dviganje morske gladine ob evropskih obalah je različno tudi zaradi lokalnih premikov tal.

Na zdravje ljudi poleg vročine vplivajo tudi drugi dejavniki.  Podnebne spremembevplivajo tudi na prenašanje nekatere bolezni. Klopi (Ixodes ricinus) lahko na primer preživijo severneje in nadaljnje segrevanje bi lahko v nekaterih delih Evrope ustvarilo ugodne razmere za preživetje nekaterih komarjev in muh, ki prenašajo bolezni. Sezona cvetnega prahu, ki tudi vpliva na zdravje ljudi, je daljša, začenja se 10 dni prej kot pred 50 leti.

Številne študije kažejo izrazite spremembe v značilnostih rastlin in živali. Rastline na primer cvetijo prej, bolj zgodaj se pojavlja tudi cvetenje sladkovodnega fitoplanktona in zooplanktona. S segrevanjem habitatov se tako živali in rastline selijo proti severu ali v višje predele. Ker hitrost selitve številnih vrst ne sledi hitrosti podnebnih sprememb, bi lahko v prihodnje izumrle.

Medtem ko je v južni Evropi kmetijstvu na voljo manj vode, bi se lahko pogoji za rast izboljšali na drugih območjih. Rastna sezona številnih poljščin v Evropi se je podaljšala in pričakuje se, da se bo ta trend še nadaljeval, hkrati se bo proti severu širila raba poljščin, ki uspevajo v toplih mesecih. Zaradi vročinskih valov in suše se bo po pričakovanjih donos nekaterih poljščin v srednji in južni Evropi zmanjšal.

Z višanjem temperature se zmanjšuje tudi povpraševanje po ogrevanju, kar povzroča prihranke energije. Kljub temu je treba upoštevati, da se zaradi tega povečuje povpraševanje po hlajenju, saj so poletja vse bolj vroča.

Ozadje

Namen poročila je prikazati celoto vplivov podnebnih sprememb v Evropi in zagotoviti podatke za Evropsko strategijo Evropske komisije za prilagajanje podnebnim spremembam, ki bo objavljena marca 2013. Evropska agencija za okolje bo v začetku leta 2013 pravtako objavila poročilo o analizah ukrepov na prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi.

Na spletni strani Climate-ADAPT je na voljo veliko informacij, ki so lahko v pomoč pri razvoju in izvajanju ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam.