O podnebnih spremembah

Podnebne spremembe so največji in najobsežnejši tržni neuspeh vseh časov.

Sir Nicholas Stern, vodja Vladne gospodarske službe Združenega kraljestva
in nekdanji glavni ekonomist Svetovne banke, 2006

V zadnjih 150 letih se je povprečna temperatura zvišala za skoraj 0,8 ºC na svetovni ravni in za približno 1 ºC v Evropi. Enajst od zadnjih dvanajstih let (1995–2006) se uvršča med 12 najtoplejših let v evidenci meritev svetovnih temperatur površja (od leta 1850). Brez svetovnega ukrepanja za omejitev emisij se bodo lahko po pričakovanjih Medvladnega foruma o podnebnih spremembah temperature po svetu povišale še za od 1,8 do 4 ºC do leta 2100. To pomeni, da bi povišanje temperature od predindustrijske dobe preseglo 2 °C. Nad to mejno vrednostjo postane možnost nastanka nepovratnih in po možnosti katastrofalnih sprememb veliko verjetnejša. (Več informacij)

Učinki podnebnih sprememb so že opazni in bodo po napovedih postali še izrazitejši. Ekstremni vremenski pojavi, vključno z vročinskimi valovi, sušami in poplavami, bodo po pričakovanjih še pogostejši in intenzivnejši. Največja povišanja temperature v Evropi zasledimo v Južni Evropi in arktični regiji. Padavin je manj v Južni Evropi in več na severu/severozahodu. To vpliva na naravne ekosisteme, zdravje ljudi in vodne vire Gospodarski sektorji, kot so gozdarstvo, kmetijstvo, turizem in gradbeništvo, bodo občutili predvsem škodljive posledice. Kmetijski sektor v Severni Evropi bo lahko imel koristi od omejenega dviga temperature.

Za zaustavitev podnebnih sprememb je treba bistveno zmanjšati svetovne emisije toplogrednih plinov, za doseganje tega cilja pa so bile vzpostavljene politike

Glavni viri toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek, so:

• izgorevanje fosilnih goriv pri proizvodnji električne energije v prometu, industriji in gospodinjstvih;
• spremembe kmetijstva in rabe zemljišč, kot je krčenje gozdov;
• odlaganje odpadkov in
• uporaba industrijskih fluoriranih plinov.

Tudi če bodo politike in prizadevanja za zmanjšanje emisij učinkoviti, je del podnebnih sprememb neizbežen. Zato moramo razviti tudi strategije in ukrepe za prilagoditev vplivom podnebnih sprememb v Evropi in zlasti zunaj nje, saj so najmanj razvite države med najranljivejšimi, ker imajo najmanj finančnih in tehničnih zmogljivosti za prilagajanje.