Podnebne spremembe predstavljajo vse večje tveganje za ekosisteme, zdravje ljudi in gospodarstvo v Evropi

Opažene podnebne spremembe v skladu s poročilom „Climate change, impacts and vulnerability in Europe 2016“ že obsežno vplivajo na ekosisteme, gospodarstvo ter zdravje in dobro počutje ljudi v Evropi.Vedno znova so presežene rekordne vrednosti temperature na globalni in evropski ravni, nivoja morske gladine in zmanjšanega obsega morskega ledu na Arktiki.Vzorci padavin se spreminjajo, pri čemer vlažna območja v Evropi na splošno postajajo bolj vlažna, sušna pa bolj suha. Obseg ledenikov in debelina snežne odeje se zmanjšujeta. Hkrati se v številnih regijah povečujeta pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov, kot so vročinski valovi, obilne padavine in suše. Boljše podnebne napovedi zagotavljajo dodatne dokaze, da se bo število skrajnih vremenskih pojavov v številnih evropskih regijah povečalo.

„Podnebne spremembe se bodo pojavljale še več desetletij. Obseg podnebnih sprememb in njihovi učinki bodo odvisni od učinkovitosti izvajanja naših globalnih sporazumov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter oblikovanja ustreznih strategij in politik prilagajanja, namenjenih zmanjšanju tveganj v zvezi s trenutnimi in napovedanimi skrajnimi vremenskimi pojavi,“ je dejal izvršni direktor Evropske agencije za okolje Hans Bruyninckx.

Žariščne točke podnebnih sprememb

Podnebnim spremembam so izpostavljene vse evropske regije, vendar se bodo nekatere srečevale z bolj negativnimi učinki kot druge. Napovedi kažejo, da bosta žariščni točki podnebnih sprememb južna in jugovzhodna Evropa, saj se bosta predvidoma srečevali z največjim številom škodljivih učinkov. Ta regija je že zdaj izpostavljena velikemu povečanju števila vročinskih valov ter zmanjševanju količine padavin in pretoka rek, zaradi česar se je povečalo tveganje pojava hujših suš, zmanjšanja pridelka, izgube biotske raznovrstnosti in gozdnih požarov. Pogostejši vročinski valovi in spremembe razširjenosti s podnebjem povezanih nalezljivih bolezni naj bi povečali tveganja za zdravje in dobro počutje ljudi.

Kot žariščne točke se štejejo tudi obalna območja in poplavne ravnice v zahodnih delih Evrope, saj se srečujejo s povečanim tveganjem poplav zaradi dvigovanja morske gladine in morebitnim povečanjem števila neviht. Podnebne spremembe prek zakisljevanja oceanov, segrevanja in širjenja mrtvih con zaradi izčrpanosti kisika prispevajo tudi k velikim spremembam v morskih ekosistemih.

Posebej hitro povišanje temperatur zraka in morja ter s tem povezano taljenje morskega in kopenskega ledu bo močno vplivalo tudi na ekosisteme in človeške dejavnosti na Arktiki.

Čeprav se bodo nekatere regije morda srečevale z nekaterimi pozitivnimi učinki, kot je izboljšanje pogojev za kmetijstvo v delih severne Evrope, bo učinek na večino regij in sektorjev negativen.

Ekosistemi, zdravje ljudi in gospodarstvo

Ekosisteme in zavarovana območja v Evropi ogrožajo podnebne spremembe in drugi dejavniki stresa, kot je sprememba rabe zemljišč. V poročilu je poudarjeno, da posledice podnebnih sprememb ogrožajo biotsko raznovrstnost na kopnem in v morju. Številne živalske in rastlinske vrste se srečujejo s spremembami v svojem življenjskem ciklu ter se selijo na sever in na višje nadmorske višine, medtem ko so se na območju pojavile ali razširile različne invazivne vrste. Na sever se selijo tudi morske vrste, vključno s komercialno pomembnimi staleži rib. Te spremembe vplivajo na različne ekosistemske storitve in gospodarske sektorje, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.

Glavni učinki podnebnih sprememb na zdravje so povezani s skrajnimi vremenskimi pojavi, spremembami razširjenosti s podnebjem povezanih bolezni ter spremembami okoljskih in družbenih razmer. Poplavljanje rek in morij je v zadnjem desetletju prizadelo milijone ljudi v Evropi. Učinki na zdravje vključujejo poškodbe, okužbe, izpostavljenost kemičnim nevarnostim in posledice za duševno zdravje. Vročinski valovi so postali pogostejši in intenzivnejši ter so v Evropi pripeljali do več deset tisoč prezgodnjih smrti. Napovedi kažejo, da se bo ta trend še povečal in okrepil, razen če se ne sprejmejo ustrezni ukrepi prilagajanja. Razširjenost vrst klopov, tigrastega komarja in drugih prenašalcev bolezni povečuje tveganje za širjenje lymske borelioze, klopnega meningoencefalitisa, mrzlice Zahodnega Nila, denge, čikungunje in lišmanioze.

Gospodarski stroški podnebnih sprememb so lahko zelo visoki. Gospodarske izgube zaradi skrajnih vremenskih pojavov od leta 1980 v državah članicah agencije EEA znašajo več kot 400 milijard EUR. Razpoložljive ocene prihodnjih stroškov podnebnih sprememb v Evropi upoštevajo samo nekatere sektorje, kažejo pa precejšnjo negotovost. Vseeno bodo stroški zaradi škode, ki je posledica podnebnih sprememb, predvidoma najvišji na sredozemskem območju. Na Evropo vplivajo tudi učinki podnebnih sprememb, do katerih prihaja zunaj Evrope in so posledica trgovinskih učinkov, infrastrukture, geopolitičnih in varnostnih tveganj ter migracij.

Izboljšanje prilagajanja in znanja

Vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v druge politike napreduje, vendar ga je mogoče še dodatno izboljšati. Drugi morebitni dodatni ukrepi vključujejo izboljšanje skladnosti politik med različnimi področji politike in ravnmi vodenja (EU, nadnacionalna raven, nacionalna raven in podnacionalna raven), prožnejše pristope k prilagodljivemu upravljanju ter kombinacijo tehnoloških rešitev, na ekosistemu temelječih pristopov in „mehkih“ ukrepov.

Razvoj in uporaba podnebnih storitev in storitev prilagajanja se v Evropi povečujeta. Boljše znanje bi bilo koristno na različnih področjih, na primer pri ocenjevanju ranljivosti in tveganja na različnih ravneh ter pri spremljanju, poročanju in ocenjevanju ukrepov prilagajanja (njihovih stroškov in koristi) ter njihovih sinergij in kompromisov z drugimi politikami.

Ozadje

Poročilo je na kazalnikih temelječa ocena preteklih in predvidenih podnebnih sprememb ter njihovih posledic za ekosisteme in družbo. Obravnava tudi ranljivost družbe za te posledice ter razvoj politik prilagajanja in temeljne baze znanja.

Poročilo je pripravila Evropska agencija za okolje v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije, Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Regionalnim uradom Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo in tremi evropskimi tematskimi centri (Evropski tematski center za učinke podnebnih sprememb ter izpostavljenost in prilagajanje podnebnim spremembam (ETC-CCA), Evropski tematski center za biotsko raznovrstnost (ETC-BD) in Evropski tematski center za celinske, obalne in morske vode (ETC-ICM)). To je četrto poročilo „Climate change, impacts and vulnerability in Europe“ (Podnebne spremembe, učinki in ranljivosti v Evropi), ki se objavi vsaka štiri leta. Cilj te izdaje je podpreti izvajanje in pregled strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2013, ki sta predvidena za leto 2018, ter razvoj nacionalnih in nadnacionalnih strategij in načrtov prilagajanja.