Kako bi lahko potrošnja in proizvodnja tekstila postala bolj trajnostna?

Kateri so glavni vplivi tekstila?

Proizvodnja in potrošnja tekstila v Evropski uniji pomembno vplivata na okolje in podnebje. Kot prispevek k Akcijskemu načrtu EU za krožno gospodarstvo je agencija EEA v svojem poročilu o tekstilu in okolju ocenila, da potrošnja tekstila v Evropi, ob upoštevanju vidika svetovnega življenjskega cikla ter izbranih in merljivih pritiskov, v povprečju povzroča četrti največji pritisk na okolje in podnebne spremembe, takoj za stanovanjskimi objekti, hrano in mobilnostjo.

Nazorno smo pokazali, da je potrošnja tekstila na tretjem mestu po rabi zemljišč in vode v vrednostni verigi ter petem mestu po rabi surovin in emisijah toplogrednih plinov. Tekstil prav tako povzroča pritiske in učinke zaradi uporabljenih kemikalij, zato bomo letos proučili količine in vplive PFA snovi v tekstilu.

Naši izsledki v zvezi s tekstilom so oblikovali zbirko znanja za Strategijo EU za trajnostni in krožni tekstil, ki je bila pripravljena marca 2022 in jo Evropski parlament trenutno uporablja pri pripravi svojega mnenja o tekstilni strategiji EU.

Kaj se trenutno dogaja z oblačili, ki se zavržejo v EU?

Večina rabljenega tekstila v EU se trenutno zavrže kot del komunalnih odpadkov, ki se nato sežigajo za proizvodnjo energije, vendar ne poznamo točnega obsega tega toka odpadkov. V povprečju je 38 % tekstila darovanega za ponovno uporabo in recikliranje, vendar se samo približno 10 % darovanih oblačil proda v isti državi članici EU, dodatnih 10 % pa v drugih državah EU. Večina preostalih darovanih tekstilnih izdelkov se nato izvozi v Afriko in Azijo.

Naše najnovejše poročilo o tekstilu z naslovom „Izvoz rabljenega tekstila v EU v evropskem krožnem gospodarstvu“ je pokazalo, da se je izvoz rabljenega tekstila v EU v dveh desetletjih potrojil na skoraj 1,7 milijona ton na leto v letu 2019.

Približno 46 % skupne količine je bilo izvožene v države v Afriki (večinoma v Tunizijo, Gano in Kamerun), kjer je bila ponovno uporabljena nekaj več kot polovica, ostanek pa je bil odložen na odlagališča ali zavržen. Približno 41 % je bilo izvožene v Azijo (večinoma v Pakistan, Združene arabske emirate in Indijo), kjer so nekateri tekstilni izdelki mehansko reciklirani, nekateri pa ponovno izvoženi v druge azijske in afriške države.

Na splošno obstaja velika negotovost glede tega izvoza in tega, kaj se dogaja z našimi rabljenimi tekstilnimi izdelki v Afriki in zlasti v Aziji. Trenutno opažamo veliko zanimanja medijev in politike za to tematiko. Vse države članice EU morajo za tekstil do leta 2025 uvesti ločeno zbiranje, po tem letu pa pričakujemo, da se bo količina zbranih ponovno uporabljenih tekstilnih izdelkov povečala.

Kaj lahko storijo oblikovalci politik, podjetja in potrošniki, da bi zmanjšali učinke in izvoz rabljenih tekstilnih izdelkov?

Oblikovalci politik se že ukvarjajo s tem, kako bi kar najbolje zmanjšali vplive izvoženih rabljenih tekstilnih izdelkov. Države EU zdaj uvajajo razširjene sisteme odgovornosti proizvajalcev, kar bo po pričakovanjih pomagalo. Razen tega pa je tekstil vključen v revidirano direktivo o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, katere cilj je zagotoviti varnejše in bolj trajnostne tekstilne izdelke že v njihovi zasnovi in oblikovanju.

Koristno bi lahko bilo tudi boljše sortiranje in kodiranje za razlikovanje med tekstilnimi izdelki za ponovno uporabo in tekstilnimi odpadki. Podjetja si lahko med drugim prizadevajo tudi za izboljšanje kakovosti, trajnosti in popravljivosti svojih tekstilnih izdelkov, tako da lahko na primer trajajo dlje. Potrošniki lahko na primer kupujejo bolj kakovostne tekstilne izdelke, če si jih lahko privoščijo, jih nosijo dlje in kupujejo tekstilne izdelke za ponovno uporabo.

Kakšno vlogo lahko imajo biološka vlakna pri doseganju bolj trajnostnega tekstila?

Biološka vlakna, uporabljena v oblačilih in drugih tekstilnih izdelkih, se pogosto štejejo za bolj trajnostne alternative, vendar tehnično poročilo Evropskega centra za krožno gospodarstvo in uporabo virov pri agenciji EEA kaže, da ta domneva zahteva določeno previdnost.

Čeprav biološka vlakna ponujajo možnosti za odmik od sintetičnih tekstilnih izdelkov iz plastike (ki se večinoma proizvajajo iz nafte in plina), povzročajo druge pritiske na okolje, vključno s porabo vode in zemljišč, povezanimi s kmetijskimi dejavnostmi, krčenjem gozdov in predelavo vlaken.

Kaj je Evropska unija storila, da bi se spoprijela z negativnimi vplivi tekstila?

Na podlagi znanja, ki so ga zagotovili agencija EEA in drugi, je Evropska komisija marca 2022 predlagala ambiciozno strategijo za trajnostne proizvode. Strategija vsebuje precej konkretnih pobud politike za ureditev tekstilne industrije.

Pomemben element pri tem je vključitev tekstilnih izdelkov v spremenjeno direktivo EU o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, kar bo, upajmo, omogočilo njihovo varno in bolj trajnostno oblikovanje in snovanje. Druga možnost je vključitev tekstila v evropski potni list za izdelke. Pomembna je tudi uvedba shem razširjene odgovornosti proizvajalcev v vseh državah članicah EU. Na splošno je po podatkih Euratexa pripravljenih več kot 16 zakonodajnih aktov, ki bodo urejali tekstil na trgu EU v prihodnjih letih.

Ali obstajajo obetavne pobude za odmik od hitre mode po vsej Evropi?

Vizija v strategiji EU za tekstil je razširiti miselnost, da „hitra moda ni moderna“, do leta 2030. Rekel bi, da so modni izdelki, ki so trenutno na voljo na trgu, v veliki meri del hitre mode. Modni izdelki, ki ne spadajo v kategorijo hitre temveč visokokakovostne, popravljive in brezčasne mode, predstavljajo zelo majhen delež trga.

Nekatere pobude so obetavne, vendar jih je težko udejaniti in doseči njihovo konkurenčnost v primerjavi s hitro modo. Upam in verjamem, da bo izvajanje strategije EU za tekstil, morda pa tudi nekaj osredotočenosti globalne politike na to problematiko, pripomoglo k temu, da se bo industrija preusmerila s hitre mode na krožni in trajnostni sistem potrošnje in proizvodnje tekstila.