Število evropskih kopališč, ki dosega odlične standarde kakovosti kopalne vode, večje kot kdaj koli prej

Poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) in Evropske komisije kaže, da se nadaljuje pozitiven, že 40-letni trend vedno čistejše vode na obalah in kopališčih po Evropi. Ocena združuje analize vodnih vzorcev, zbranih na več kot 21 000 obmorskih in celinskih kopališčih, in je dober pokazatelj, kje se to poletje najverjetneje nahajajo kopališča z najboljšo kakovostjo vode. Kopalna voda se vzorči in spremlja, da se ugotavlja onesnaženost s fekalijami iz kanalizacije ali živinoreje.

V zadnjih letih se velika večina kopališč v Evropi lahko pohvali z dobro kakovostjo vode. Leta 2016 je 96,3 % kopališč zadostilo minimalnim zahtevam in pridobilo oceno „zadostne“ kakovosti vode, določeno v direktivi EU o kopalnih vodah. Število se je rahlo povečalo v primerjavi z letom 2015, ko je tem zahtevam ustrezalo 96,1 % kopališč. Več kot 85 % (85,5 %) kopališč je izpolnilo najstrožje standarde in doseglo „odlično“ kakovost vode, kar je več kot v letu 2015, ko je bilo takih kopališč 84,4 %.

Komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella je povedal: „Odlična kakovost evropskih kopalnih voda ni naključje. Je rezultat trdega dela predanih strokovnjakov. Kaže, kako pomembno je, da podpiramo politiko EU, ki spodbuja zelene zaposlitve. To bo tema letošnjega zelenega tedna EU, ki bo potekal od 29. maja do 2. junija. Vodotehniki, varovalci pred poplavami, okoljski kemiki in upravljavci odpadnih voda – vsi igrajo ključno vlogo pri ohranjanju visoke kakovosti kopalne vode.“

Izvršni direktor Evropske agencije za okolje Hans Bruyninckx je dodal: „Dejstvo, da kopališča v Evropi dosegajo najvišje standarde kakovosti, je spodbudno. To Evropejcem pomaga sprejemati bolj ozaveščene odločitve glede kopališč, ki jih nameravajo obiskati to poletje. Odlično opravljeno zbiranje podatkov in analize kažejo tudi na učinkovitost naših okoljskih politik ter praktične koristi za varovanje zdravja in vsakdanje življenje ljudi.“

Poročilo zajema kopališča v EU, Albaniji in Švici. Evropske kopalne vode so precej čistejše kot pred štiridesetimi leti, ko so vanje odtekale velike količine neobdelanih ali delno obdelanih komunalnih ali tehnoloških odpadnih voda. Poleg poročila je Evropska agencija za okolje objavila tudi posodobljen interaktivni zemljevid, ki kaže stanje vsakega kopališča. Posodobljena poročila za posamezne države in informacije o direktivi so na voljo na spletnih straneh Evropske agencije za okolje in Evropske komisije, namenjenih kopalnim vodam.

Druge ključne ugotovitve:

• Vsa v poročilo vključena kopališča v Avstriji, na Hrvaškem, na Cipru, v Estoniji, Grčiji, Litvi, Luksemburgu, Latviji, na Malti, v Romuniji in Sloveniji so v letu 2016 dosegla vsaj „zadostno“ kakovost vode.
• V petih državah je bila voda „odlične“ kakovosti na najmanj 95 % kopališč: v Luksemburgu (vseh 11 prijavljenih kopališč), na Cipru (99 % vseh kopališč), na Malti (99 % vseh kopališč), v Grčiji (97 % vseh kopališč) in v Avstriji (95 % vseh kopališč).
• Leta 2016 je bila kakovost vode na 1,5 % (1,4 % za države EU) kopališč ocenjena kot „slaba“. Med kopalnima sezonama 2015 in 2016 se je absolutno število kopalnih voda s slabo kakovostjo vode zmanjšalo s 383 na 318 (s 349 na 302 za države EU).
• Največ kopališč s slabo kakovostjo vode je bilo v Italiji (100 kopališč, 1,8 %), Franciji (82 kopališč, 2,4 %) in Španiji (39 kopališč, 1,8 %).

Ozadje

Fekalno onesnaženje vode še vedno predstavlja tveganje za zdravje ljudi, zlasti če je prisotno na kopališčih. Plavanje ob onesnaženih plažah ali v onesnaženih jezerih lahko povzroči bolezni. Glavna vira onesnaženja sta kanalizacija in voda, ki odteka s kmetij in kmetijskih površin. Takšno onesnaženje se poveča v času močnih nalivov in poplav, in sicer zaradi preplavljanja kanalizacije in onesnaženih drenažnih voda, ki odtekajo v reke in morja. Vse države članice EU ter Albanija in Švica nadzorujejo svoja kopališča v skladu z določbami revidirane direktive EU o kakovosti kopalnih voda. Zakonodaja določa, ali se kakovost kopalnih voda lahko razvrsti kot „odlična“, „dobra“, „zadostna“ ali „slaba“, odvisno od ravni zaznanih fekalnih bakterij. Kadar je kopalna voda razvrščena kot „slaba“, države članice sprejmejo določene ukrepe, kot so prepoved ali odsvetovanje kopanja, zagotavljanje informacij javnosti ter ustrezne ukrepe za odpravo vzrokov.

Več informacij o zelenem tednu EU 2017 je na voljo na spletni strani www.eugreenweek.eu