Dobre novice za turiste: odlična kakovost vode v večini evropskih kopališč

Po poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) in Evropske komisije je skoraj vseh lani pregledanih 21 801 kopališč širom Evrope, od katerih jih je 21 509 v 28 državah članicah EU (95,9 %), izpolnjevalo minimalne zahteve glede kakovosti, kakor jih določajo pravila EU. Tudi Albanija in Švica sta spremljali kakovost voda in poročali o svojih 292 kopališčih.

Konkretni rezultati spremljanja so pokazali, da je število kopališč v EU, ki dosegajo najvišje standarde, tj. so „odlične“ kakovosti, ter minimalne zahteve glede kakovosti, kot so določene v direktivi EU o kopalnih vodah, rahlo upadlo. Delež evropskih kopališč, ki so dosegala „odlične“ kakovostne standarde, se je rahlo znižal, in sicer s 85,5 % v letu 2016 na 85 % v lanskem letu. Podobno se je nekoliko znižal delež kopališč, ki so dosegala minimalno „zadovoljivo“ kakovost, in sicer s 96,3 % na 96,0 %. Rahel upad je zlasti posledica poletnega dežja, ki je vplival na rezultate preskusov, ter spremembe metodologije preskušanja v Romuniji in na Švedskem.

Skupno število kopališč v EU, Albaniji in Švici, ocenjenih kot „slabih“ je od leta 2016 večinoma nespremenjeno. Njihov delež se je z 1,5 % v letu 2016 znižal na 1,4 % v letu 2017.

Komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella je povedal:  „Evropejci smo ponosni na kakovost svojih kopalnih voda, ki je rezultat uspešnega sodelovanja in stalnega nadzora. Pri tem vsi igramo svojo vlogo: industrija, lokalni organi in službe ter državljani. Veseli nas, da lahko poročamo, da je evropski duh sodelovanja na področju kopalnih voda živ in še naprej prinaša dobre rezultate za naše državljane. Če dodamo še pred kratkim predlagane ukrepe za preprečevanje vnašanja plastike v naša morja, lahko trdimo, da je bilo lansko leto vsekakor dobro leto za evropska morja, plaže in jezera.“

Izvršni direktor Evropske agencije za okolje Hans Bruyninckx pa je pripomnil: „Zmanjšanje onesnaževanja vode pozitivno vpliva na dobro počutje evropskih državljanov, pa tudi na dobro počutje živali in rastlin. Vendar ne smemo počivati na lovorikah. Da bi naše kopalne vode ostale čiste, je potrebna stalna pozornost oblikovalcev politik. Zato je redno spremljanje in ocenjevanje kopališč še naprej ključnega pomena.“

Kakovost kopalnih voda v Evropi se je v zadnjih 40 letih, odkar je bila sprejeta direktiva EU o kopalnih vodah, znatno izboljšala. Učinkovito spremljanje in upravljanje, uvedeno z direktivo, je omogočilo znatno zmanjšanje deleža neobdelanih ali delno obdelanih komunalnih ali tehnoloških odpadnih voda v vodi.  Posledično vse več kopališč dosega ne le minimalne standarde kakovosti, pač pa je celo izboljšalo kakovost svojih voda in dosega najvišje standarde. Poleg letošnjega poročila je Evropska agencija za okolje objavila tudi posodobljen interaktivni zemljevid, ki kaže stanje posameznih kopališč. Tukaj boste našli tudi posodobljena poročila za posamezne države in dodatne informacije o direktivi.

Figure ES1: Proportion of bathing water sites with excellent water quality in European countries

Druge ključne ugotovitve:

• v naslednjih petih državah je najmanj 95 % kopalnih voda doseglo oceno „odlično“: Luksemburg (vseh 12 v poročilo vključenih kopališč), Malta (98,9 % vseh kopališč), Ciper (97,3 % vseh kopališč), Grčija (95,9 % vseh kopališč) in Avstrija (95,1 % vseh kopališč).
• Vsa v poročilo vključena kopališča v Avstriji, Belgiji, na Cipru, v Grčiji, na Hrvaškem, Latviji, Luksemburgu, na Malti, v Romuniji, Sloveniji in Švici so v letu 2017 dosegla vsaj zadostno kakovost (v skladu z minimalnimi standardi kakovosti, kakor so določeni v direktivi o kopalnih vodah).
• Tri države z največjim deležem kopališč, ocenjenih kot „slaba“ so: Italija (79 kopališč ali 1,4 %), Francija (80 kopališč ali 2,4 %) in Španija (38 kopališč ali 1,7 %). Med državami članicami EU so imele največji delež kopalnih voda, razvrščenih kot „slabe“, Estonija (štiri kopališča ali 7,4 %), Irska (sedem kopališč ali 4,9 %) in Združeno kraljestvo (21 kopališč ali 3,3 %). 

Ozadje

Onesnaženje vode s fekalnimi bakterijami še vedno predstavlja tveganje za zdravje ljudi, zlasti če je prisotno na kopališčih. Plavanje ob onesnaženih plažah ali v onesnaženih jezerih lahko povzroči bolezni. Glavna vira onesnaženja sta kanalizacija in voda, ki odteka s kmetij in kmetijskih površin. Takšno onesnaženje se poveča v času močnih nalivov in poplav, in sicer zaradi preplavljanja kanalizacije in onesnaženih drenažnih voda, ki odtekajo v reke in morja. Vse države članice EU ter Albanija in Švica spremljajo svoja kopališča v skladu z določbami direktive EU o kakovosti kopalnih voda. Pri oceni kakovosti kopalnih voda v skladu z direktivo o kopalnih vodah se uporabljajo vrednosti dveh mikrobioloških parametrov: intestinalni enterokoki in bakterija Escherichia coli. Zakonodaja glede na raven zaznanih fekalnih bakterij določa razvrstitev kopalnih voda kot „odlične“, „dobre“, „zadostne“ ali „slabe“. Če so kopalne vode razvrščene kot „slabe“, bi morale države članice sprejeti določene ukrepe, kot so prepoved ali odsvetovanje kopanja, zagotavljanje informacij javnosti ter ustrezne popravne ukrepe.