Stopnja recikliranja je najvišja v Avstriji in Nemčiji, najhitreje pa se povečuje v Združenem kraljestvu in na Irskem

Leta 2010 je bilo v Evropi recikliranih skupno 35 % komunalnih odpadkov, kar je precejšen napredek v primerjavi s 23 % leta 2001. Kljub temu bodo številne države izjemno težko dosegle cilje, ki jih je določila EU ter po katerih naj bi delež recikliranih gospodinjskih in podobnih odpadkov do leta 2020 povečale na 50 %. Navedeni podatki izvirajo iz novega poročila Evropske agencije za okolje (EEA), v katerem je obravnavano ravnanje s trdnimi komunalnimi odpadki, ki jih večinoma sestavljajo gospodinjski odpadki, v 27 državah članicah EU, na Hrvaškem, v Islandiji, na Norveškem, v Švici in Turčiji.

Medtem ko je pet držav cilj EU glede recikliranja že doseglo, bo morala večina drugih držav vložiti še ogromno truda, da bi lahko to storili pred iztekom predvidenega roka. Primer: trenutno Bolgarija in Romunija, kot kaže, reciklirata le majhen delež komunalnih odpadkov. Da bi lahko navedeni cilj dosegli do leta 2020, morata v tem desetletju stopnjo recikliranja povečati za več kot štiri odstotne točke na leto, kar med letoma 2001 in 2010 ni uspelo nobeni državi.

Združeno kraljestvo je med letoma 2001 in 2010 delež recikliranja komunalnih odpadkov povečalo z 12 % na 39 %, medtem ko je Irska stopnjo recikliranja v istem obdobju zvišala z 11 % na 36 %. Od vstopa v EU so stopnjo recikliranja močno povečale tudi Slovenija, Poljska in Madžarska.

Stopnja recikliranja je najvišja v Avstriji (63 %), sledijo ji Nemčija (62 %), Belgija (58 %), Nizozemska (51 %) in Švica (51 %). EEA je poleg glavnega poročila objavila tudi poročila za posamezne države.

Jacqueline McGlade, izvršna direktorica agencije EEA, pravi: „Nekatere države so v razmeroma kratkem času z ustrezno infrastrukturo, spodbudami in kampanjami za ozaveščanje javnosti uspešno spodbudile kulturo recikliranja. Vendar pa druge države pri tem še vedno zaostajajo in s tem izgubljajo ogromne količine virov. Ob trenutnem močnem povpraševanju po nekaterih materialih bi morale biti države dojemljive za očitne gospodarske priložnosti, ki jih prinaša recikliranje.“

Poročilo agencije EEA je še zlasti pomembno zato, ker je za komunalne odpadke odgovoren predvsem javni sektor in ker si je treba zaradi trenutnih gospodarskih razmer v številnih državah članicah EU dodatno osredotočiti na to, kako cilje politik doseči stroškovno najbolj učinkovito.

Poročilo podpira prizadevanja Evropske komisije za pomoč članicam, da izpopolnijo ravnanje z odpadki. Poročilo bo objavljeno na seminarju o ravnanju z komunalnimi odpadki, ki bo danes potekal v Bruselju.

Druge ugotovitve

• Poročilo ugotavlja, da Evropa uspešno napreduje po „hierarhični lestvici ravnanja z odpadki“, vendar počasneje, kot to zahteva zakonodaja. Od leta 2001 se je količina odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, zmanjšala, hkrati pa se je v Evropi povečala količina odpadkov, ki se sežigajo, kompostirajo in reciklirajo.
• Z recikliranjem je mogoče zmanjšati emisije toplogrednih plinov in prihraniti dragocene vire, saj se reciklirani materiali uporabijo namesto nepredelanih. Kot pravi poročilo, je z vidika življenjskega kroga uspelo v EU na Norveškem in v Švici s spremenjenim načinom ravnanja s komunalnimi odpadki med letoma 2001 in 2010 emisije toplogrednih plinov iz komunalnih odpadkov zmanjšati za 56 % ali 38 milijonov ton ekvivalenta CO₂.
• Najpomembnejša prednostna naloga zakonodaje EU na področju odpadkov je preprečevanje nastajanja odpadkov. Količina proizvedenih komunalnih odpadkov na državljana EU se je med letoma 2001 in 2010 zmanjšala za 3,6 %. Vendar pa je to verjetno posledica gospodarske recesije, saj je bila med letoma 2001 in 2007 količina proizvedenih odpadkov na osebo precej stabilna.
• Med letoma 2001 in 2010 se je količina komunalnih odpadkov, ki jih proizvede povprečen(‑na) prebivalec(‑ka) Slovaške, povečala za 39 %, medtem ko so Norvežani letno količino komunalnih odpadkov povečali za 30 % , Hrvati pa za 25 %. Na drugem koncu lestvice je več držav zmanjšalo količino proizvedenih odpadkov, med drugim Bolgarija (za 18 %), Estonija (17 %), Slovenija (12 %) in Združeno kraljestvo (12 %).
• Med letoma 2001 in 2010 so delež komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, najbolj zmanjšale Norveška, Irska in Poljska.
• Večje stopnje recikliranja so predvsem posledica trendov na področju recikliranja materialov, pri čemer je bil napredek pri recikliranju bioloških odpadkov manjši.
• Države, ki so uspešno zmanjšale količino odpadkov, odloženih na odlagališčih, in povečale stopnjo recikliranja, so za to navadno uporabljale vrsto različnih nacionalnih in regionalnih instrumentov. Ti so vključevali prepoved odlaganja biološko razgradljivih odpadkov ali neobdelanih komunalnih odpadkov na odlagališčih, obvezno ločeno zbiranje frakcij komunalnih odpadkov, ekonomske instrumente, kot so davki na odlaganje in sežiganje, ter pristojbine za zbiranje odpadkov, namenjene spodbujanju recikliranja.

Ozadje

Recikliranje vključuje recikliranje odpadkov(kot so steklo, papir, kovine in plastika) in in shranjevanje le teh. Cilj doseganja 50-odstotne stopnje recikliranja odpadkov velja za države članice EU, Norveško in Islandijo. Države se lahko pri poročanju glede izpolnjevanja tega cilja odločijo za eno od štirih različnih metod izračuna. Agencija EEA je za svojo analizo izbrala eno od teh metod, zato je treba opozoriti, da lahko druge metode dajo drugačne rezultate.

Prav tako je treba opozoriti, da je lahko dejanska stopnja recikliranja v nekaterih državah višja od stopnje, navedene v predloženih podatkih, saj te države v svoja poročila trenutno ne vključujejo reciklirane odpadne embalaže iz gospodinjstev. Poleg tega lahko države z zelo nizko stopnjo recikliranja zaprosijo za obdobje odstopanja v zvezi z navedenim ciljem.

4. Marca je Eurostat objavil podatke o kumunalnih odpadkih za leto 2011 in ti podatki odpirajo nadaljne možnosti analiz. Eurostat uporablja drugačne kategorije kot EEA, tako da analize niso direktno primerljive z tistimi narejenimi na EEA.