Grafika informacije

Grafika informacije — 11.03.2015

Kakšna je povezava med okoljem in našo blaginjo ter zdravjem? — 12.03.2015

Naravni viri spodbujajo našo proizvodnjo in potrošnjo ter ustvarjajo bogastvo in delovna mesta, kar pripomore k večji kakovosti našega življenja in blaginji. Toda raven porabe virov slabi zmogljivost našega ekosistema, da bi poskrbel za nas v prihodnosti.

Kako lahko naše gospodarstvo naredimo krožno in naše vire ucinkovite? — 11.03.2015

Trenutno uporabljamo vec virov, kot jih lahko naš planet proizvede v dolocenem casu. Znižati moramo kolicino odpadkov, ki jih proizvajamo, in kolicino pridobljenih snovi.

Kako hrana, ki jo kupimo, pojemo in ne pojemo, vpliva na okolje? — 12.03.2015

Preden hrana pride na naše krožnike, jo je treba proizvesti, predelati, zapakirati, transportirati in distribuirati. Pri vsakem od teh korakov se izrabljajo viri, zaradi cesar nastaja vse vec odpadkov in prihaja do onesnaževanja.

Kateri so viri živilskih odpadkov v Evropi? — 12.03.2015

Približno ena tretjina hrane, pridelane na svetu, propade ali se zavrže. Živilski odpadki pomenijo znatno izgubo drugih virov, kot so zemljišča, voda, energija in delo.

Evropski tokovi odpadkov — 12.03.2015

V 28 državah članicah EU in na Norveškem je v letu 2010 nastalo približno 2 500 milijonov ton odpadkov. V nadaljevanju je pregled izvora odpadkov in njihove sestave.

Koliko komunalnih odpadkov recikliramo? — 12.03.2015

Veliko odpadkov, ki jih odvržemo, je mogoče reciklirati. Recikliranje koristi okolju, saj preusmerja odpadke od odlagališč in zagotavlja surovine za nove izdelke. Z recikliranjem lahko spodbudimo inovacije in ustvarimo nova delovna mesta.

Kako lahko zmanjšamo kolicino odpadkov in izboljšamo njihovo rabo? — 12.03.2015

Najboljši nacin za zmanjšanje okoljskih vplivov odpadkov je preprecevanje njihovega nastajanja. Številne predmete, ki jih zavržemo, je mogoce ponovno uporabiti, ostale pa reciklirati za surovine.

Kateri so viri morskih odpadkov in kakšni so njihovi vplivi? — 12.03.2015

Vse vecje kolicine odpadkov koncajo v svetovnih oceanih ter škodujejo zdravju ekosistemov, ubijajo živali in ogrožajo zdravje ljudi. Rešitev je v preprecevanju nastajanja odpadkov in boljšem ravnanju z njimi na kopnem.

Evropsko podnebje se spreminja — 15.10.2015

Spreminjajoče se podnebje bo vplivalo na skoraj vse vidike našega življenja. Posledica večje intenzivnosti in pogostosti dežja v mnogih delih Evrope bodo pogoste in hude poplave. Drugod po Evropi, vključno z južno Evropo, bodo višje temperature in manjše količine dežja pomenile, da se bodo številna območja pogosteje srečevala s sušo.

Ali smo pripravljeni na podnebne spremembe? — 15.10.2015

Podnebne spremembe imajo različne učinke na naše zdravje, ekosisteme in gospodarstvo. V naslednjih desetletjih bodo ti vplivi verjetno še resnejši. Če se jim ne bi posvetili, bi se ti vplivi lahko izkazali za zelo drage v smislu slabega zdravja, neugodnih vplivov na ekosisteme ter poškodovanega premoženja in infrastrukture.

Podnebne spremembe in morja — 15.10.2015

Podnebne spremembe vplivajo na temperaturo morij, okrepljeno zakisovanje morskih območij in spreminjajo padavinske vzorce. Ta kombinacija dejavnikov pogosto in drugi človekovih pritiski na morja vodijo v upadanje biotske raznovrstnosti v oceanih.

Podnebne spremembe in kmetijstvo — 15.10.2015

Kmetijstvo prispeva k podnebnim spremembam, te pa nato nanj tudi vplivajo. EU mora zmanjšati izpuste toplogrednih plinov iz kmetijstva in sistem proizvodnje hrane prilagoditi tako, da bo kos podnebnim spremembam. Proizvodnjo in porabo hrane v EU je potrebnoglede na vse večje svetovne potrebe in konkurenco pri porabi virov obravnavati s širšega vidika, s povezovanjem kmetijstva, energetike in varne preskrbe s hrano.

Tla in podnebne spremembe — 15.10.2015

Tla so pomemben – in pogosto zapostavljen – element podnebnega sistema. Za oceani so tla drugo največje skladišče ogljika ali „ponor“. Obnavljanje ključnih kopenskih ekosistemov in trajnostna raba tal v mestnih in podeželskih območjih pomagata ublažiti podnebne spremembe ter se nanje prilagajati.

Blaženje posledic podnebnih sprememb — 15.10.2015

Prizadevanja EU za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov so uspešna. Pričakuje se, da bo EU pred rokom leta 2020 dosegla enostranski cilj 20 odstotnega zmanjšanja (v primerjavi z letom 1990). Poleg tega namerava EU do leta 2030 zmanjšati domače izpuste za vsaj 40 % in do leta 2050 nadaljevati dekarbonizacijo gospodarstva. EU trenutno prispeva 10 % svetovnih izpustov toplogrednih plinov.

Vrste gorivl in izpusti toplogrednih plinov — 18.08.2016

Potrebe po prevozih so tesno povezane z gospodarsko aktivnostjo: v obdobjih rasti se gospodarska proizvodnja povečuje, prepelje se več blaga in potuje več ljudi. Vplivi prometa (prevoza) na zdravje ljudi, okolje in podnebne spremembe so tesno povezani z izbiro goriva. Okolju prijazna alternativna goriva, med njimi tudi elektrika, so že na voljo in lahko uspešno nadomestijo bencin ali dizelsko gorivo. Dolžina potovanj ima pomembno vlogo pri določanju primernosti vrste goriva.

Izpusti iz vozil in njihova učinkovitost — 18.08.2016

Cestni promet, ki temelji na rabi fosilnih goriv, je največji vir onesnaževanja iz prometa. Vsako vozilo izpušča v zrak onesnaževala iz najrazličnejših virov.

Izpostavljenost onesnaženemu zraku v mestih — 18.08.2016

Številni Evropejci dihajo zrak, ki je tako onesnažen, da škoduje njihovemu zdravju. Do 30 % Evropejcev, ki živijo v mestih, je izpostavljenih koncentracijam onesnaževal zraka, ki presegajo mejne vrednosti EU za kakovost zraka. Približno 98 % Evropejcev, ki živijo v mestih, je izpostavljenih koncentracijam onesnaževal zraka, ki po strožjih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije veljajo za zdravju škodljive.

Čezmerni hrup v Evropi — 18.08.2016

Čezmerni hrup iz različnih virov postaja vse večji okoljski problem. Škodljivi vplivi hrupa se odražajo v počutju ljudi, ki so mu izpostavljeni, zdravju in razporeditvi živali ter v učnih sposobnostih otrok. Da bi zmanjšala škodo, ki jo povzroča hrup, je EU sprejela različne ukrepe, med njimi tehnične standarde za omejevanje hrupa pri viru. Direktiva o okoljskem hrupu te standarde dopolnjuje.

Cilji EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov — 18.08.2016

EU je določila več ciljev za zmanjšanje vplivov prometa na okolje v Evropi, vključno s toplogrednimi plini. Cilji, ki veljajo za prometni sektor, so del krovnega cilja EU, da bo do leta 2050 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 80–95 %. 94 % goriva, porabljenega v prometu v EU, je pridobljenega iz nafte, pri čemer 90 % nafte prihaja iz uvoza. Zato je prometni sektor posebej občutljiv na nestabilnost in spremembe na svetovnem energetskem trgu. Motnje v oskrbi z energijo lahko resno prizadenejo gospodarstvo in okrnijo kakovost življenja v EU.

Ob temperaturnem obratu se onesnaževala zadržujejo pri tleh — 18.08.2016

Do večje onesnaženosti zraka pogosteje prihaja v obdobjih temperaturnega obrata. V daljših obdobjih visokega zračnega tlaka v zimskih mesecih sončno obsevanje doseže tla in jih ogreje. Ponoči zaradi jasnega neba tla hitreje oddajajo toploto in se ohlajajo, zato se ohladi tudi zrak, ki je v stiku s tlemi. Toplejši zrak se dviga in deluje kot pokrov, zato je hladnejši zrak ujet pri tleh. V tem zraku so ujeta tudi onesnaževala, vključno s tistimi iz cestnega prometa, zato postaja plast zraka tik pri tleh vse bolj onesnažena. To se nadaljuje, dokler se ne spremeni vreme.