Kako se ljudje in mesta prilagajajo podnebnim spremembam?

Podnebne spremembe že potekajo in se bodo v prihodnje vse bolj krepile, tudi če bodo svetovna prizadevanja za zmanjšanje emisij uspešna. Dogodki, povezani z vremenskimi in podnebnimi skrajnostmi, kot so poplave in suše, bodo v številnih regijah čedalje pogostejši ter intenzivnejši. To bo negativno vplivalo na ekosisteme, gospodarske sektorje ter zdravje in dobro počutje ljudi. Zato so ukrepi za prilagajanje vplivom podnebnih sprememb izrednega pomena in bi morali biti prilagojeni posebnim okoliščinam v različnih delih Evrope. Med primere prilagoditvenih ukrepov spadajo:

za posameznike in gospodinjstva:

- zbiranje deževnice (npr. za zalivanje vrtov ali pranje avtomobilov), da bi varčevali s pitno vodo in zmanjšali pritisk na kanalizacijo med močnimi padavinami,

- sajenje dreves, ki nudijo senco med vročinskimi valovi,

- izoliranje hiš, da se zmanjša potreba po hlajenju poleti (in ogrevanju pozimi);

za mesta in lokalne organe:

- širjenje zelenih površin (npr. da se omeji učinek toplotnega otoka v mestih ali pa se površine med močnimi padavinami uporabljajo kot deževni vrtovi),

- prilagajanje gradbenih predpisov prihodnjim podnebnim razmeram in ekstremnim vremenskim dogodkom,

- gradnja protipoplavnih zaščit in dviganje ravni varstva pred poplavami, vključno z rešitvami, ki temeljijo na naravi, in pristopi, ki temeljijo na ekosistemih, kadar je to mogoče;

za sektorske deležnike:

- spodbujanje učinkovitejše uporabe omejenih vodnih virov, na primer s ponovno uporabo očiščene odpadne vode,

- razvoj kmetijskih rastlin, odpornih na sušo,

- izbiranje drevesnih vrst in gozdarskih praks, ki so manj občutljive na nevihte in požare,

- določitev kopenskih koridorjev za pomoč živalskim vrstam pri migracijah.

Za več informacij si oglejte portal Climate-ADAPT.